20
Naslovnica in predlist popularne kuharske knjige Suddeutsche Kuche , Katharina Prato , Graz und Wien 1921 . Vir : Dokumentacija Janeza Bogataja .
Mohorjeva družba v Celju izdala Kuharsko knjigo v povojnih letih zelo popularnega prvega kuharskega mojstra Ivana Ivačiča , ki je imel serijo zelo gledanih televizijskih kuharskih oddaj na takrat še črnobeli slovenski televiziji .
Temeljno in posebno kuharsko znanje se je pridobivalo v šolah in na različnih kuharskih tečajih . Od leta 1884 , ko je bila v Mariboru ustanovljena gospodinjska šola ( pozneje imenovana Vesna ), do začetka 1 . svetovne vojne je v takratni Sloveniji delovalo 15 gospodinjskih šol . Ljubljanske uršulinke so s šolskim letom 1888 / 89 začele z gospodinjsko šolo , ki je nadaljevala delo v 20 . stoletju in je uživala velik sloves . V njej so se šolala dekleta iz številnih , tudi premožnih kmečkih družin . Leta 1909 so uršulinke ustanovile še gospodinjsko šolo v Idriji . Gospodinjska šola Kmetijske družbe je delovala v Marijanišču v
Ljubljani . V Tomaju na Krasu so z gospodinjskim poukom začele šolske sestre leta 1898 . Tudi ta šola , ki so jo obiskovala predvsem dekleta s širše Primorske , je veljala za odlično in pridobljeno znanje je v marsičem spremenilo prehransko kulturo in sestavo jedilnih obrokov tudi kmečkega prebivalstva na Primorskem . Do 2 . svetovne vojne so kuharsko znanje razširjale še Kmetijska šola v Šentjurju pri Celju ( 1909 ), Gostinska šola v Celju ( 1923 ), na Vrhniki ( 1908 ), Deželna kmetijsko gospodarska šola v Repnjah pri Vodicah ( 1909 ) in Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru ( 1926 ). V Ljubljani je delovala gospodinjska šola Mladika , najprej s petmesečnimi tečaji , od leta 1914 pa kot enoletno gospodinjsko izobraževanje . Kuharsko znanje so posredovali tudi vsakoletni gostilničarski tečaji ; največ so jih organizirali v Ljubljani . Razmeroma dobro kulinarično izobraževanje iz obdobja med