19 no prireditev pred nekaj leti ukinili . Leta 1936 je bil v Ljubljani 3 . vsedržavni gostinski kongres , v okviru katerega so od 30 . maja do 8 . junija organizirali obsežno gostinsko razstavo . Ob tej priložnosti je hotelir in restavrater Rudolf V . Wand iz hotela Jelen v Kranju za potrebe izobraževanja izdal zloženko z recepti za različne solate , majonezo , polnjena jajca in lovski kruhek .
Od prehoda iz 20 . v 21 . stoletje do danes je močno naraslo število gastronomskih prireditev in festivalov , kar je povezano s poudarjanjem pomena lokalne in regionalne hrane ter povezanosti praznikov z značilnimi prazničnimi jedmi . V svetu ( manj v Sloveniji ) narašča pomen prehranske dediščine in prenos gastronomskega znanja na mlajše generacije .
V gastronomiji 20 . stoletja v Sloveniji še vedno prevladuje dunajska oz . podonavska kuhinja z elementi francoske . Nekaj vplivov italijanske kuhinje je čutiti na območju sredozemskega dela Slovenije , močneje se začne uveljavljati po koncu 2 . svetovne vojne . Takrat tudi nastopi obdobje močnejšega vpliva s sosednjega Balkana , povezano z migracijami prebivalstva v Slovenijo in širjenjem jugoslovanske pripadnosti . Od poznih 70 . let se pojavi zanimanje za različne azijske kuhinje , zlasti kitajsko in japonsko . Tako dobimo celo knjigo o kitajski kuhinji za Slovence , ki jo je napisala slovenska avtorica Marinka Pečjak . Na Trubarjevi cesti v Ljubljani so odprli prvo japonsko restavracijo Nippon v Sloveniji , a so jo zaradi slabega obiska kmalu zaprli . Pravo nasprotje današnjim razmeram , ko so japonske restavracije dobro obiskane .
Preteklo stoletje prinese izjemen razmah kuharskega znanja , kar je predvsem dediščina prizadevanj na tem področju , ki so se pojavila že v 19 . stoletju . Razvoj kuharskega znanja po drugi strani pospeši razvijajoči se turizem ( imenovan tujski promet , letoviščarstvo ). Leta 1905 izide na Dunaju knjiga Servierkunde avtorja Adolfa Fr . Hessa , ki jo je že leta 1912 Alfonz Mencinger prevedel in priredil , izdal in založil pa konzorcij Gostilničarskega vestnika v Ljubljani . Knjiga je bila prvi pomožni učbenik za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke . Aprila 1908 so kranjski hotelirji in gostilničarji priredili strokovno ekskurzijo na Dunaj , kjer so se seznanili s ponudbo tamkajšnjih gostinskih lokalov . Do 1 . svetovne vojne se je v Sloveniji zvrstilo več državnih kuharskih tečajev kot nadaljevanje kuharskih izobraževanj , ki so jih zlasti v drugi polovici 19 . stoletja začeli organizirati tudi po vaseh in trgih .
Med obema vojnama sta bili prevedeni še dve pomembni knjigi tistega časa : Nauk o gospodinjstvu , Vodilo za žene in dekleta vseh stanov znamenite avtorice Katharine Prato ( 1935 ), leto pozneje pa še Srednjeevropska kuhinja za začetnice in praktične kuharice ( knjiga je bila prevod 71 . ponatisa izvirnika ). Pri tem ne smemo prezreti prispevka naših avtoric in avtorjev . Temeljno delo je tudi v 20 . stoletju prav gotovo knjiga Slovenska kuharica avtorice sestre Felicite Terezije Kalinšek , ki s številnimi njenimi in predelavami ter dopolnitvami poznejših avtoric pomeni nadaljevanje temeljne knjige slovenske gastronomije Magdalene Knafelj Pleiweis iz leta 1868 . V obdobju do 2 . svetovne vojne moramo omeniti še Dobro kuharico avtorice Minke Vasičeve Govekarjeve ( 1903 in 1909 ) in knjige Marije Remec ( roj . Debevec ) Kuharica v kmečki , delavski in preprosti meščanski hiši ( 1931 , ponatisi 1935 in 1957 , dopolnjeni ponatisi 1989 in 1992 ), Varčna kuharica ( 1915 , 1920 in 2015 ) in Domača kuha ( 1942 ). Do začetka vojne so bile izdaje kuharskih knjig dopolnjene s številnimi reklamami za proizvode , živila , tudi dejavnosti , ki so sooblikovale pojem takratne gastronomske kulture . Nekaj kuharskega znanja se je razširjalo s predajanjem , izmenjavo in prepisi rokopisnih zapisov receptov v zvezkih , ki pa so bili povečini za posebne , manj znane , predvsem tudi boljše jedi . To velja zlasti za piškote , torte , druge sladice in povzete ( prilagojene ) recepte iz tujih kuharskih knjig .
Od konca 2 . svetovne vojne do konca stoletja so se izdaje kuharskih knjig močno namnožile . Poleg ponatisov » kalinškove « je izšla vrsta izvirnih slovenskih avtorskih del , veliko pa je bilo tudi prevodov tujih del , med njimi velika večina dokaj povprečne kakovosti . Leta 1965 je
P R O F . D R . J A N E Z B O G A T A J Blagovolijo naj se cenjene gospodinje zaupno obračati na solidno domačo tvrdko …