16 dnozabavno glasbo ( Četrtkov večer domačih pesmi in napevov ) in vse večje število turističnih kmetij , kjer naj bi urbani človek spet našel stik s » pristno kmečko hrano «. Uveljavi se pojem » domača hrana «, ki ga začne zlorabljati tudi industrijska prehranska propaganda . Zaradi pomanjkanja strokovnosti in nepoznavanja terminologije vse to ustvarja številne nove stereotipe .
Skokovit razvoj živilske industrije Na področju prehrane je 20 . stoletje zaznamoval tudi razvoj živilske oz . prehranske industrije . Ob podpori reklamo-propagandne mašinerije je temeljito , celo nasilno posegla v življenjski in s tem prehranjevalni ritem ljudi , povzročila številne spremembe v prehranjevalnih navadah , prinesla pa je tudi higiensko-sanitarna vprašanja in negotovosti . Vladala je splošna kulturna zmeda . Za božič so se na trgovskih policah pojavile sveže češnje in jagode , pomaranče so ponujali kot zrele tudi v času , ko naravno ne zorijo . Skoraj nič ni bilo jasno o izvoru živil , njihovem geografskem poreklu , načinih pridelave , kar bi težko očitali celo nekaterim bolj odmaknjenim obdobjem v zgodovinskem razvoju . 5
Seveda je 20 . stoletje v prehrano prineslo tudi vrsto pozitivnih novosti . Številni so si lahko privoščili vse tisto , kar je bilo v preteklosti značilna prehrana privilegiranih družbenih skupin . Korenito so se začeli spreminjati pogledi in nazori o zdravi prehrani , odnos do prehranske dediščine , trajnostnega razvoja , pomen sezonskega prehranjevanja – težnje , ki se nadaljujejo tudi v 21 . stoletju . Strokovnjaki za starejša obdobja sicer ugotavljajo , da so si ljudje že stoletja želeli biti čim manj odvisni od letnih časov in podnebnih razmer . Vedno je bila prisotna želja po čim lažji organizaciji prehranskega sistema . Za razliko od danes pa so v preteklosti živeli v stiku z naravo , zato so bili odvisni od njenega ritma in pogojev . Številni učenjaki , začenši s Hipokratom , so zatrjevali , da je treba sistem prehranjevanja , spanec , spolno življenje , 6 delo 7 in potovanja uravnavati po letnih časih in njihovem ritmu . Sožitje z naravnimi ritmi je izpostavljala tudi zahodna medicina . 20 . stoletje pa je še vedno gradilo na prelisičenju letnih časov , kar so omogočali novi transportni sistemi in postopki konzerviranja živil . Ideal , ki ga je na področju prehrane uvedlo 20 . stoletje , je bila nenehna pridelava in založenost z vsemi živili , ne glede na letni čas . Tehnike konzerviranja so postajale vedno bolj dostopne vsem družbenim skupinam in po njihovi zaslugi je bilo mogoče brez težav preskakovati letne čase . Po drugi strani so sveža in pokvarljiva živila začela postajati pojem razkošja , torej namenjena le izbrancem . Vse omenjeno je močno pospešilo razvoj gastronomije in kulinarike . V njunih okvirih so se razvijali tudi zakriti okusi in oblike jedi . Za vsako jed se je povečala uporaba neštetih sestavin , ki so se tako premešale med seboj , da nekatere jedi niso imele več okusa po nobeni od uporabljenih sestavin , zato se je prepoznavnost jedi zmanjšala . Obilje 19 . in 20 . stoletja sta omogočila predvsem pridobivanje hrane ne glede na podnebne razmere in uporaba živil ne glede na letne čase . Zlasti od druge polovice 20 . stoletja so ljudje živeli iz dneva v dan , saj je bilo vsega dovolj in jim hrane ni bilo treba shranjevati in kopičiti . Shrambe in kleti , ki so dolgo bile pomembni prostori v bivalnih okoljih , so začeli nadomeščati veliki hladilniki in zamrzovalne skrinje .
20 . stoletje je prineslo enolične okuse industrijsko pripravljenih živil in jedi . Enolična je bila tudi hitra hrana , oboje pa je ustvarjalo prehranjevalno kulturo množične industrijske družbe , torej večine . Pojem hitre hrane ( fast food ) se je povezal z ulično prehrano ( street food ). Na prehodu v 21 . stoletje je dobil prehransko bolj sprejemlji-
5
Arkestrat iz Gele že v 4 . stoletju pr . n . št . podrobno navaja vrste rib , ki se lovijo v Sredozemskem morju . Hortenzij Landi je v delu Komentar o najbolj znanih in najbolj nezaslišanih stvareh v Italiji in drugod iz leta 1584 opisal gastronomske in enološke posebnosti posameznih mest in pokrajin .
6
To zelo zgovorno ilustrira slovenski pregovor : Maj , junij , julij , avgust – babo pri miru pust !
7
Povezanost dela z letnimi časi predstavlja spuščanje luči v ali po vodi na gregorjevo , ki je označilo konec zimskega dela ob umetni svetlobi .