Človek in hrana v začaranem korgu | Page 15

15
Vpliv migracij Vpliv migracij na prehrano se je najprej , sicer v manjšem obsegu , pokazal po koncu 1 . svetovne vojne . Tisti primorski Slovenci , ki so pred fašizmom iz Italije prišli v Slovenijo , so bili pomembni prenašalci nekaterih značilnih živil ( vrtnin ) in jedi italijanske gastronomije ( jajčevci , paradižnik , radič , buče , cukete , jota , testenine , vampi po tržaško , bige , pršut , rižote idr .). Obsežnejše migracije prebivalstva z Balkana v Slovenijo od konca 2 . svetovne vojne pa so postopno privedle do uvajanja nekaterih novih jedi . Zelo se je razmahnila uporaba žara . Pločevinaste žare in žarne mrežice so Romi večji del leta prodajali od vrat do vrat , v poletnih mesecih pa na jadranskih plažah . Čevapčiči , ražnjiči in druge vrste mesnih izdelkov , pečenih na žaru , so postajali najbolj množična jed , ki se ji je nekoliko pozneje pridružil tudi burek oz . pita s sirom , od globalnih jedi pa italijanska pica . Kljub temu še v drugi polovici 20 . stoletja posameznikom in nekaterim družbenim skupinam lakota ni bila tuja . Po drugi strani sta bliskovito naraščala število in količina odpadkov hrane , kar postane eno temeljnih vprašanj prehranske kulture na prehodu iz 20 . v 21 . stoletje . Vsem novostim navkljub pa je temeljno živilo v Sloveniji po koncu 2 . svetovne vojne ostajal krompir – z različnimi načini uporabe za prehrano ljudi , pa tudi kot hrana za prašiče .
V nedeljo na dvojno porcijo pomfrita Razvoj prehranjevanja v 20 . stoletju je postopoma strpal vsa živila v » skupno vrečo «, kar je vodilo do vse večje simbioze oz . sožitja posameznih zvrsti jedi . Eden od primerov je kombinacija ribjih in mesnih jedi , kar je bilo v » tradiciji « nesprejemljivo in se je , npr . v jedilnikih gostinskih lokalov , celo izključevalo .
Evropski prehranjevalni sistem je postajal vse bolj urban in njegova urbanizacija se nadaljuje v 21 . stoletju . Urbani jedilni obroki so postali pravilo , ki ga je lahko posnemal kdorkoli in kjerkoli . 20 . stoletje je v Sloveniji prineslo velike spremembe zlasti v prehrani kmečkega prebivalstva .
Izginjale so še zadnje črne kuhinje in kuhanje v pečeh in nadomeščale so jih t . i . bele kuhinje . Kruh se ni pekel več doma in za vsak dan v tednu , ampak kupoval v pekarnah in špecerijskih trgovinah . V kmečkih družinah se je uživalo vse več mesnih jedi in meso ni bilo več rezervirano za praznike . Na stran so bile odrinjene številne zdrave vsakdanje in praznične jedi , pripravljene iz lokalnih sestavin , kar lahko pripišemo bolečim spominom na pretekla težka obdobja in lakoto , pa tudi sramovanju vsega preteklega . To je bilo značilno zlasti za kmečko prebivalstvo , ki se je začelo seliti v mesta in industrijska središča . Ob tem je zanimivo , da se sčasoma prav pri teh prebivalcih razvije poseben nostalgični kompleks , povezan z okusi nekdanje domačije , ki se pogosto izrazi ob prazničnih priložnostih .
V Sloveniji se je v prehrani kmečkega prebivalstva močno uveljavil ocvrt krompir ali pomfrit . 4 Industrijska posebna salama , mesna malica ( mesni doručak ) in kruh ter pekovsko pecivo , kupljeno v trgovinah , so postali konkurenca hišnim mesnim izdelkom . Ob kmečkih opravilih se je pogosto pilo pivo namesto jabolčnega ali hruševega mošta . Razvoj v 20 . stoletju je dokončno podrl stoletno pregrado , ki je bila značilna za prehransko kulturo . Kmetje niso več zavidali prebivalcem mest , da se drugače in predvsem razkošno prehranjujejo , prebivalcem mest pa ni bilo treba ljubosumno braniti drugačne prehranske kulture . Od šestdesetih let 20 . stoletja kos kruha in kozarec mošta , žganja ali vina niso več značilna dobrodošlica na kmetiji , ampak je to skoraj obvezna , pogosto čezmerno sladkana turška kava . Pitje prave ali turške kave je postalo množični vsakodnevni dopoldanski in / ali popoldanski obrok v urbanih in ruralnih okoljih . Razvoj pa je povzročil tudi nasprotne učinke . Povečala so se hrepenenja po vaškem življenju in posledično okusih vaške hrane . Številni posamezniki so na vse pretege zatrjevali , da so jedi iz kmečke peči boljšega okusa (!). V te okvire sodijo tudi priljubljene radijske oddaje z naro-
P R O F . D R . J A N E Z B O G A T A J Blagovolijo naj se cenjene gospodinje zaupno obračati na solidno domačo tvrdko …
4
Ocvrt krompir ali pomfrit postaja od sedemdesetih let 20 . stoletja priljubljena nedeljska jed tudi kmečkega prebivalstva . Kmečke družine , ki imajo osebne avtomobile , ob nedeljah ne kosijo doma , ampak se odpeljejo do bližnje restavracije in naročijo dvojni pomfrit in ( ali ) pico .