drugi pa , ker pogosto pomeni hudo bolezen , slabe novice in smrt . Intenzivistični vsakdan sestavljajo nenehno piskanje aparatov , zasloni , polni številk , laboratorijske in druge preiskave , infuzije , vedno novi pristopi zdravljenja , nočno delo , delo ob koncu tedna in med prazniki , vsepovsod polno ljudi , pogovori z zaskrbljenimi svojci , pogosto sporočanje slabe novice , včasih pa seveda tudi zadovoljstvo ob uspešnem zdravljenju . Pobeg v tišino in samoto gora je ena od možnosti , kako ubežati stresnemu vsakdanjemu življenju , preden povsem znoriš ali otopiš .
Leta 2009 se mi je ponudila priložnost , da se kot zdravnik pridružim tržiški odpravi na 7546 m visoko Mustagh Ato . Z vzponom na vrh in smukom v dolino sem takrat za skoraj 2000 metrov presegel svojo , do tedaj najvišjo doseženo višino . Poznanstvo z Ireno je na zemljevid sveta postavilo tudi Tržič in tržiške hribe . V naslednjih letih sem se skoraj vsako poletje udeleževal alpinističnih odprav v Karakorum ali Himalajo ( Spantik , Shishapangma , Makalu , Diran , območje ledenika Aling , področje Shimshal ). Zaradi načina vzpona – brez višinskih nosačev in dodanega kisika niso bile vse odprave tako uspešne kot prva . Pogosto nas je pod vrhom ustavil globok sneg , slabo vreme , mraz ali pomanjkanje časa . Kljub nekaterim neuspehom pa smo se uspešno povzpeli na Spantik , nekaj vrhov v Shimshalu in na ledeniku Aling . Neosvojen vrh zame nikoli ni bil poraz , že samo odkrivanje povsem novih območij in drugačnih kultur je dovolj velik magnet , ki me vedno znova vleče nazaj . Poleg vzponov smo se na eni od odprav lotili tudi prečenja ledenikov Biafo-Hispar v Pakistanu , ki sta s svojimi 110 kilometri najdaljši ledeniški sistem izven polarnih območij .
Ob raziskovanju visokogorskih območij se mi je seveda zastavilo vprašanje , kako se je človek sposoben prilagoditi na okolje s tako malo
Tomaž med vzponom na Spantik ,
Pakistan ( foto : Irena Mrak )
razpoložljivega kisika . Raziskovanje vpliva višine na človeka me je zaposlilo na kar nekaj odpravah . Pogosto smo na hrib poleg ostale opreme nesli še kakšen merilni inštrument , namesto počitka v višinskem taboru naredili kakšno meritev , v bazi pa s sončnimi celicami lovili sončne žarke , da smo vsaj za silo napolnili baterije . Nekaj izsledkov sem že uspel predstaviti strokovni medicinski javnosti , nekaj meritev pa še čaka na obdelavo , analizo in objavo . Poleg raziskovanja se je v odročnih vaseh pod goro ali v baznem taboru vedno našel kakšen bolnik , ki je potreboval pogovor , nasvet , tableto ali obliž in me spomnil , da nikoli nisem povsem na dopustu .
Leta 2013 , ko sem imel za seboj že kar nekaj himalajskih odprav , sem si končno našel
Okrog sveta do Tržiča
85