tako preživeli med napol divjimi plemeni Papuancev. Po začetnem uvajanju v edini bolnišnici pokrajine Oro, kjer so štirje zdravniki na težko prehodnem ozemlju, malo večjem kot Slovenija, skrbeli za zdravje približno 200.000 ljudi, smo se na delo odpravili v vasi. Delo v odročnih krajih, kjer se lahko zaneseš le na svoje znanje in malo opreme, ki jo imaš s seboj, nam je bila vsem življenjska izkušnja. Za vse nas je bil to prvi pravi stik z bolniki, eksotičnimi boleznimi, diagnostičnimi dilemami, odgovornostjo, negotovostjo... Poleg dela smo seveda našli tudi čas za raziskovanje čudovitih tropskih plaž in vzpon na 4509 metrov visok najvišji vrh Mt. Wilhelm.
Po vrnitvi iz tropskega raja se je začelo vsakdanje zdravniško življenje. Čas, ko ugotoviš, da so bile romantične predstave o zdravniškem poklicu povsem drugačne od realnosti. Po zaključenem pripravništvu in sekundariatu sem moral izbrati specializacijo. Kljub začetnemu navdušenju nad kirurgijo sem nazadnje izbral specializacijo iz interne medicine in se po 6-letnem specialističnem izobraževanju in skoraj vsakomesečnih menjavah delovnega mesta med različnimi internističnimi oddelki zaposlil v intenzivni enoti v ljubljanskem UKC. Poleg dela kot zdravnik sem se že med specialističnim izobraževanjem lotil še raziskovanja in dosegel doktorat znanosti ter pedagoškega dela kot asistent na medicinski fakulteti.
“ Intenziva’’ je okolje, ki se mu večina zdravnikov in bolnikov z največjim veseljem izogne, prvi, ker zanje predstavlja velik stres in negotovost,
Snemanje elektrokardiograma na 5128 metrov visokem Hispar La, Pakistan( foto: Irena Mrak)
84