čas in se opogumil, da si pridobim še vsaj osnovno formalno alpinistično izobrazbo, in se pridružil AO Tržič ter dve leti kasneje zaključil pripravništvo.
Na srečo sem bil na Blažev klic že prej opozorjen. Po nekaj dodatnih vprašanjih sem hitro odgovoril z da. Odločitev pa vseeno ni bila tako enostavna. Dan ima le 24 ur, leto 365 dni in moj največji strah je, kako naj poleg družine, rednega dela v bolnišnici, nočnih dežurstev, delovnih sobot in nedelj, želje po potovanju, odpravah in odkrivanju kakšnih še neodkritih koščkov sveta, raziskovalnem delu, pedagoškem delu, ljubezni do branja in knjig in številnih hobijev najdem še čas za GRS. Po drugi plati pa je delo na terenu, stran od vseh aparatur, ko se lahko zaneseš le na svoje izkušnje in znanje, povsem drugačno od mojega običajnega delovnega okolja in predstavlja poseben izziv ter motivacijo.
Upam, da mi bo tudi v prihodnje še uspelo najti čas za številne aktivnosti.
DAŠA, 6 let:“ Moj oči je drsal pa je zlomu roko pa sem rekla, da lah pokliče gorske reševalce. Pa je reku, da ni treba, da bo šel sam k zdravniku, pol je pa zdravnik reku, da mora na Jesenice.”
86
Okrog sveta do Tržiča