nabor opreme , ki reševalcem pripada kot celotna osebna oprema . Že dolgo , zlasti pa od leta 2006 , je treba priznati , da GRZS vlaga pozornost in precej naporov , da bi bili reševalci tudi osebno kakovostno opremljeni . Enako počnejo tudi posamezne postaje in reševalci GRS Tržič spadamo med bolje opremljene gorske reševalce .
Pomemben del opreme reševalcev so tudi komunikacijske naprave . V prvih desetletjih delovanja GRS so tovrstne naprave komaj začele obstajati in reševalcem niso bile dosegljive . Sporazumevanje je potekalo z raznimi znaki in preprostim kričanjem , kar je še vedno alpinistični običaj . Prvi poskusi uporabe radijskih postaj segajo v leto 1953 , a šele leta 1982 so radijske postaje postale stalen del reševalne opreme na ravni postaj GRS . Konec osemdesetih je prišlo do liberalizacije na področjih uporabe komunikacij in šele takrat so se postaje začele širiti med posamezne reševalce ( Šegula , Kavar , Gašperin , 2012 ).
Danes so UKV postaje del opreme vsakega reševalca in omogočajo učinkovito ter varno sporazumevanje med reševanji in usposabljanji . Za sklic akcije oziroma alarmiranje so v uporabi pozivniki , ki pa se umikajo mobilnim in pametnim telefonom . Ti so vse bolj nepogrešljivi , saj jih uporabljamo za sklic akcij , pošiljanje raznih obvestil in sporazumevanje s ponesrečenci ter za medsebojno sporazumevanje . Z razvojem pametnih telefonov je pričakovati , da bodo postali vse važnejši del reševalne opreme . Zlasti pri iskalnih akcijah se vse bolj uporabljajo tudi GPS aparati , a tudi te utegnejo zamenjati pametni telefoni . Kmalu pa bo zaživel tudi sistem za pomoč pri izvedbi iskalnih akcij .
DEJAVNOSTI V GORAH Skozi desetletja obstoja GRS so se močno spremenile dejavnosti v gorah . Reševalci so se sprva srečevali s planinci , alpinisti in smučarji . Planincev je gotovo največ in stalno predstavljajo največji delež ponesrečenih . Reševanje smučarjev je bilo pomembno v času obratovanja smučišča Zelenica med leti 1964 in 2012 , ko so gorski reševalci delovali kot reševalci na smučišču . Po zaprtju smučišča je Zelenica postala množično izhodišče za turne smučarje , kar znova zahteva pozornost reševalcev .
V zadnjih desetletjih so se pojavile in okrepile tudi nove dejavnosti v gorah . Še posebej veliko je nesreč jadralnih padalcev , zlasti na pobočjih Kriške gore . Reševanje padalcev zahteva posebno opremo , ki omogoča plezanje na drevesa , in usposobljenost za takšno delo . Tovrstno reševanje je vplivalo na usposobljenost reševalcev in na njihovo opremljenost , saj ne gre za strogo gorsko reševanje , ampak za posebno spretnost reševanja z dreves . V zadnjih letih je v planinskem okolju vse več gorskih kolesarjev , med katerimi pa ni veliko nezgod , ki bi zahtevale posredovanje gorskih reševalcev , a že nekaj nesreč lahko sliko precej spremeni .
V zadnjih letih je prišlo do razvoja različnih športnih aktivnosti , ki so povezane z gorskimi področji . Kar naenkrat se lahko pojavijo nove oblike obiskovalcev , ki bodo zahtevale odziv reševalcev . Nenazadnje se povečuje turistični obisk , kar prav tako prinaša novo dinamiko obiskovanja gora . Vse to zahteva proaktivnost in pripravljenost na spremembe pri usposabljanju in v organizaciji gorskega reševanja .
VOZILA Opremljenost reševalcev s terenskimi vozili priča o njihovi skromnosti , zlasti v primerjavi z drugimi reševalnimi službami . Pogled v zapise o gorskem reševanju nam pokaže le nekaj vozil . Star romunski Aro , kasneje skoraj enako star
Zgodovina GRS Tržič : Datumi in dogajanje med njimi
13