Stensko reševanje z jeklenico leta 1969 ( foto : arhiv GRS Tržič )
ter skozi desetletja postajala vse bolj samostojna organizacija , kar se je sčasoma odražalo v spremembah statusa znotraj PZS . Te spremembe so napovedovale , da bo nekoč prišlo do organizacijske osamosvojitve . Leta 1960 je GRS postala javna služba , kar je pomenilo , da je dobila posebno vlogo tudi v državnem sistemu reševanja . Po osamosvojitvi Slovenije so se organizacijske spremembe pospešile , kar je prepoznala tudi nova država , ki je področje zakonsko vsaj deloma uredila sredi devetdesetih . V ta čas lahko umestimo tudi prve razmisleke in pobude za vzpostavitev GRS kot povsem samostojne organizacije . GRZS je bila ustanovljena leta 2006 , ko je bilo ustanovljeno tudi Društvo GRS Tržič .
GRS je bila ves čas organizacija prostovoljcev , a razmisleki o profesionalizaciji so živi vsaj
Stensko reševanje s statičnimi vrvmi leta 2013 ( foto : Vili Vogelnik )
dvajset let . Zlasti zadnja leta se povečuje število nesreč , kar spodbuja različne razmisleke o novih organizacijskih spremembah in o načinih financiranja dejavnosti .
ŠTEVILO IN VRSTE NESREČ Nesreče v gorskem okolju so razlog za nastanek GRS . Spremembe v njihovem številu , pogostosti in vrsti so najvažnejši dejavnik , ki vpliva na delo in organiziranost gorskih reševalcev . Zgodovinski zapisi o gorskih nesrečah nam kažejo , da je šlo za posebne dogodke , ki so zahtevali poseben odziv . Po današnjih merilih so bile nesreče vsaj do leta 1990 dokaj redke in reševanje je pomenilo posebno aktivacijo reševalcev in precejšnjo pozornost okolja . Kljub relativni redkosti je prišlo do nekaterih velikih nesreč , ki so se zapisale v zavest celotnega lokalnega okolja : nesreča na storžiškem plazu
Zgodovina GRS Tržič : Datumi in dogajanje med njimi
9