in reševalci ukrepajo. Drugačen pogled, zlasti pogled nekoga, ki si prizna, da je aktivno udeležen v življenje GRS, nam lahko razkrije, da je vtis o reaktivnosti napačen.
V resnici gre za službo in organizacijo, ki je zelo proaktivna, saj večino dela predstavljajo usposabljanja, preventiva, organizacija, sestanki in mnoge druge aktivnosti, ki niso reševanje. Kultura organizacije se ne razvija zgolj skozi dogodke, ki jih lahko beležimo z datumom, temveč skozi vse tisto, kar se zgodi med dvema datumoma v kronologiji pomembnih dogodkov. Podobno je tudi s spremembami v organizaciji, ki niso plod nekega dneva ali dogodka, ampak so rezultat dela, stališč, poskusov in kadrovskih sprememb, ki nastopijo pred ali po dogodkih z datumom. Zgodovina je lahko nostalgično opazovanje starih fotografij in dokumentov ali beleženje glavnih strukturnih sprememb, ki so se zgodile v neki kulturi, družbi ali organizaciji. Na zgodovino sprememb vplivajo različne okoliščine in dejavniki, ki jih vsaj v obrisu opisuje ta članek.
USTANOVITEV Začetek formalne organiziranosti, ki ga letos praznujemo, daje vtis, da je GRS v Tržiču nastala zaradi velike nesreče na storžiškem plazu. Prevečkrat se pojavi enostavna naracija velika nesreča – nastanek GRS. Nesrečni dogodek ni bil vzrok za nastanek organizirane GRS niti ni bil edini povod, zagotovo pa je bil zadnji in odločilni povod. Pred formalno ustanovitvijo reševalnega odseka pri SPD Tržič leta 1937 so bile dane številne pobude, vse od formalnih pobud in predlogov na občnih zborih SPD in neformalnih pobud med alpinisti, ki so se čutili sposobne za delo reševalca. Te pobude niso bile uresničene kljub nesrečam, ki so zahtevale reševalne posege. Šele velik tragični dogodek je očitno in veliko potrebo spremenil v organizirano obliko reševalnega delovanja( Kavar, 1987).
Tudi kasneje se je na področju gorskega reševanja večkrat zgodilo, da spremembe, ki so bile očitno potrebne, dolgo časa niso zaživele. Opisovanje zgodovine GRS kot sosledje nesreč in drugih tragičnih dogodkov je morda posledica tovrstne reaktivnosti, saj šele streznitveni dogodek prinese spremembo. Odlaganje očitnih sprememb niti ni povezano s samim reševalnim delom in reševalci, temveč gre bolj za okolje, ki sprememb ne omogoči. Sprva je šlo za pomanjkanje posluha znotraj SPD, nato za pomanjkanje posluha za opremljanje reševalcev, odlaganje sprememb na področju letalskega reševanja, dolgotrajno osamosvajanje GRS od planinske organizacije in trenutno za pomanjkanje posluha pri državi, ki bi morala omogočiti organizacijski, prostorski in finančni korak v sedanjost.
ORGANIZACIJA Izraze gorska reševalna služba, gorsko reševanje, Gorsko reševalna služba, reševalni odsek, GRS, Postaja GRS, Društvo GRS Tržič, Gorska reševalna zveza Slovenije bi nepoznavalec lahko razumel kot terminološko zmedo in nejasnost pri poimenovanju. Pogled v zgodovino nam pove, da je šlo za isto dejavnost, ki je bila precej različno organizirana.
Ob ustanovitvi leta 1937 je šlo za reševalni odsek pri Slovenskem planinskem društvu, ki je na področju današnje Slovenije delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja, v Tržiču od leta 1908, do druge svetovne vojne. Med vojno je bilo delovanje SPD prepovedano. Po vojni so se hitro začela ustanavljati planinska društva in že decembra 1945 je bila ustanovljena GRS Tržič, ki je delovala v okviru PD Tržič, in PZS, ki je bila ustanovljena leta 1948. Takrat se je odrazilo prizadevanje, da reševalne postaje postanejo nosilke in osnovne organizacijske enote reševalnega dela.
GRS se je organizacijsko povečevala in razvijala
8
Zgodovina GRS Tržič: Datumi in dogajanje med njimi