Stensko reševanje z jeklenico leta 1969( foto: arhiv GRS Tržič)
ter skozi desetletja postajala vse bolj samostojna organizacija, kar se je sčasoma odražalo v spremembah statusa znotraj PZS. Te spremembe so napovedovale, da bo nekoč prišlo do organizacijske osamosvojitve. Leta 1960 je GRS postala javna služba, kar je pomenilo, da je dobila posebno vlogo tudi v državnem sistemu reševanja. Po osamosvojitvi Slovenije so se organizacijske spremembe pospešile, kar je prepoznala tudi nova država, ki je področje zakonsko vsaj deloma uredila sredi devetdesetih. V ta čas lahko umestimo tudi prve razmisleke in pobude za vzpostavitev GRS kot povsem samostojne organizacije. GRZS je bila ustanovljena leta 2006, ko je bilo ustanovljeno tudi Društvo GRS Tržič.
GRS je bila ves čas organizacija prostovoljcev, a razmisleki o profesionalizaciji so živi vsaj
Stensko reševanje s statičnimi vrvmi leta 2013( foto: Vili Vogelnik)
dvajset let. Zlasti zadnja leta se povečuje število nesreč, kar spodbuja različne razmisleke o novih organizacijskih spremembah in o načinih financiranja dejavnosti.
ŠTEVILO IN VRSTE NESREČ Nesreče v gorskem okolju so razlog za nastanek GRS. Spremembe v njihovem številu, pogostosti in vrsti so najvažnejši dejavnik, ki vpliva na delo in organiziranost gorskih reševalcev. Zgodovinski zapisi o gorskih nesrečah nam kažejo, da je šlo za posebne dogodke, ki so zahtevali poseben odziv. Po današnjih merilih so bile nesreče vsaj do leta 1990 dokaj redke in reševanje je pomenilo posebno aktivacijo reševalcev in precejšnjo pozornost okolja. Kljub relativni redkosti je prišlo do nekaterih velikih nesreč, ki so se zapisale v zavest celotnega lokalnega okolja: nesreča na storžiškem plazu
Zgodovina GRS Tržič: Datumi in dogajanje med njimi
9