Maks Uzar s sestro Jožico ( levo ) in ženo Kati ( desno ) na vrhu Ljubeljščice nad
Zelenico ( foto : Elemir Zrim )
s helikopterjem gorski reševalci iz Tržiča in dežurna ekipa iz helikopterja . Odpeljali so me v bolnišnico v Ljubljani , kjer sem ostal na zdravljenju . Še istega dne sta me obiskali hčerka in žena Kati .
Od takrat sem vsekakor previdnejši in še danes ne morem verjeti , da se takrat nisem uspel ujeti , prestopiti ali kakorkoli preprečiti padec . Preprosto se je zgodilo . V hribe še hodim , mislim , da še pogosteje .
Moja misel in posebna zahvala pa gresta predvsem tržiškim gorskim reševalcem in posadki helikopterja z dežurno ekipo reševalcev za tako hitro in strokovno pomoč ob mojem reševanju . To so ljudje , ki vedno priskočijo na pomoč . Najlepša hvala in srečno .
Izlet na Kriško goro , ki ga ne bom pozabil
101