Reševanje 28. in 29. avgusta 1976( Bavarska smer – Triglav)
Reševanje 28. in 29. avgusta 1976( Bavarska smer – Triglav)
Slavko Frantar
Bilo je zgodaj popoldan konec avgusta, ko sem po plezanju Tinetove Bohinjske smeri ležal na mehkih travnatih blazinah pod Steno. Dobre volje in ves zasanjan sem gledal Steno, opazoval naveze pri plezanju in z užitkom puhal oblačke dima. Z bližnje poti sem zaslišal glasove in postal pozoren. Ko sem bolje pogledal proti poti, sem prepoznal svojega prijatelja in soplezalca Torto( Marjan Gros). Poleg njega je bil še nekdo, ki sem ga poznal le bežno. Predstavil se mi je kot Justin( Justin Nemeček) iz Mojstrane. Torto sem v šali vprašal, ali bo po novem tako pozno vstopil v plezalno smer ali gre že bivakirat k vstopu za jutrišnje plezanje. Resno me je pogledal in povedal, da se je v Bavarski smeri zgodila nesreča.
Ker tega dne mojstranskih reševalcev ni bilo doma, so poklicali Tržičane, ki so bili že na poti proti mestu nesreče. Vedel sem, da je vrag vzel šalo, in si hitro oprtal nahrbtnik ter odhitel proti Pragu. Pri vstopu v Nemško in Slovensko smer sem opazil ostale reševalce iz Tržiča. Po Nemški smeri smo plezali do značilnih dveh stolpov. Kmalu so nekateri priplezali tudi iz Slovenske smeri po Zlatorogovih policah do Nemške smeri. Od stolpov smo nadaljevali po policah proti izstopu Bavarske smeri.
Tam smo uspeli priklicati ponesrečeno navezo v Bavarski smeri. Povedala sta, da ima eden zlomljeno golen, drugi pa je nepoškodovan. Takoj smo začeli zabijati kline in pripravljati sidrišče. Komaj smo vse pripravili, so prispeli še preostali z vodjem Gajžlo( Marjan Salberger), ki je preveril sidrišče in nas razporedil po delovnih mestih. Šodr( Janez Lončar) se je pripravil za spust do ponesrečenca. Po spustu nam je po radijski postaji sporočil, da je pri ponesrečencu in da ga bo naložil v gramingerjev sedež. Na sidrišču smo se pripravili za dviganje. Potem je sporočil, da je pripravljen za dvig in da naj začnemo. Ko smo ju potegnili do sidrišča, se je del ekipe posvetil ponesrečencu in ga dobro oskrbel. Pendl( Nadislav Rožič) pa je bil že pripravljen za spust do nepoškodovanega plezalca. Ko sta bila tudi onadva varno na sidrišču, smo ponesrečenega plezalca pripravili za transport v gramingerjevem sedežu. Sledil je premik po policah. Eden je nosil ponesrečenca, ostali smo ju varovali in sproti delali vrvno ograjo. Jasno je bilo, da tega dne ne bomo uspeli priti v dolino. Počasi smo prišli do Nemške smeri. Noč nas je ujela ravno pod značilnima stolpoma v Nemški smeri. Bivak smo si pripravili na policah, kjer je v majhnih kadunjah skoraj vedno voda. Ponesrečenca smo zaščitili pred mrazom in se počasi tudi sami umirili ter pripravili na noč.
Tu in tam je kdo malo zasmrčal. Toda konec avgusta so noči že mrzle in kmalu so se zaslišali tihi pogovori, zasvetil je droben plamenček, ko je kdo prižgal cigareto.
Ob svitu, ko so se prikazali obrisi Škrlatice in Rokavov, smo se začeli okorno premikati. Najbolj mi je ostal v spominu Cena( Vinko Švab). Zvit je bil v dve gubi s klobukom na glavi in me je spominjal na kip dr. Kugyja v Trenti. Med nami je zakrožila steklenička z ognjeno vodo. Škrlatico so obsijali prvi sončni žarki in jeziki so se nam razvezali. S ponesrečencem je bilo vse v redu, prav tako z njegovim soplezalcem.
Sledil je pogovor, kje bomo nadaljevali z reše-
74
Reševanje 28. in 29. avgusta 1976( Bavarska smer – Triglav)