Starejši člani GRS Tržič po turi v Vratih. Z leve stojijo: Anton Kralj, Franci Kavčič, Jože Rožič, Štefan Močnik, Stane Sova, Elemir Zrim, Janez Rožič, Peter Rožič in Janez Lončar. Z leve sedijo: Vili Vogelnik, Slavko Frantar, Matija Perko in Bojan Žohar( foto: arhiv Vili Vogelnik)
stari’’ sami, ker čutijo, da niso več“ del moštva’’, in se umaknejo. Pravzaprav je situacija čudna tudi zaradi dejstva, ker so razlike v starosti ravno med aktivnimi reševalci lahko zelo velike, pa delo kljub temu dobro poteka in se med seboj dopolnjujemo. To je med reševalci pravzaprav značilno. Združiti izkušnje, moč, hitrost pomeni dobro ekipo, ki ve, kaj dela.
Od kod potem tak preskok ob odhodu med“ zaslužne člane’’? Poskusimo se teh dejstev zavedati, saj bomo nekoč, upam, vsi“ tam’’. Takrat postanejo pomembne tudi malenkostne pozornosti. Seveda z obeh strani. Sam sem vesel vsakega dobrega vzpona mladih reševalcev in alpinistov, kakor sem bil včasih vesel svojih. Počnimo to, kar nas osrečuje, delajmo drugim tako, kot bi želeli zase, pa bo vedno prav. Fraza“ življenje je kratko’’ še kako drži in ni vseeno, kako ga preživimo. Poskusimo uživati.
Med reševalci in hribovci imam prave prijatelje, na katere se vedno lahko zanesem. Vse generacije mladih reševalcev v našem društvu s svojim delom dokazujejo, da se zavedajo teh dejstev.
Enkrat bomo vsi” ta stari”!
73