bila dragocena pomoč medicinskega tehnika ali zdravstvenika, kakršno imamo sicer v ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči( HNMP), kar pa v tem primeru ne bi vplivalo na končni izid. Ponesrečenka je kmalu prenehala dihati, zato smo začeli z oživljanjem, ki pa pričakovano ni bilo uspešno. Hude poškodbe po padcu v globino žal niso bile združljive s preživetjem. zaposlenih v planinskih kočah za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, kar se ponekod že dogaja.
Vsako človeško življenje, ki bi ga s pravočasnim in kakovostnim ukrepanjem lahko rešili v gorah ali drugje, je zadostna motivacija za vsakršna prizadevanja in napore za izboljšanje obstoječega stanja.
3. primer: V letu 2016 pa smo v gorskem svetu vendarle imeli tudi uspešno oživljanje. Uspešno je bilo, ker so se“ poklopili’’ vsi ključni dejavniki: na Brniku je bila dežurna ekipa za helikoptersko reševanje GRZS, ki se je zelo hitro odzvala, mesto srčnega zastoja v dolini Krme so dosegli v 20 minutah. Očividci so do prihoda ekipe pravilno oživljali in dežurna ekipa z zdravnikom dr. Francijem Kokaljem na čelu je ukrepala v skladu z medicinsko doktrino. Bolnik z nenadnim srčnim zastojem je preživel.
ZAKLJUČEK Največji napredek, ki ga v skladu z mednarodnimi priporočili in smernicami v Sloveniji lahko in moramo narediti pri oživljanju oziroma pri celotnem izvajanju nujne medicinske pomoči v gorah in na drugih težko dostopnih krajih, je organizacijski. To pomeni predvsem vzpostavitev službe helikopterske nujne medicinske pomoči in reševanja, ki bo lahko hitro in učinkovito posredovala kjerkoli in kadarkoli, vse dni v letu. V praksi to pomeni nakup sodobnih namenskih reševalnih helikopterjev in združitev do sedaj ločenih aktivnosti ekipe HNMP in ekipe za helikoptersko gorsko reševanje GRZS, kar je naloga države, predvsem Ministrstva za zdravje. Drugi pomemben korak v pravo smer pa je opremljanje vsaj najbolj obiskanih planinskih koč z defibrilatorji in usposabljanje
70
Oživljanje v gorah