Zbornik 80 let GRS Tržič | Page 72

seveda ni, jasno pa je, da bi pokojni imel večje možnosti preživetja ob hitrejšem prihodu ekipe z defibrilatorjem in ostalo medicinsko opremo ter zdravili.
2. primer: V času izven dežurstva helikopterske ekipe za gorsko reševanje se je zgodila nesreča na zavarovani poti v zahodni steni Krna. Planinka je padla približno 50 metrov globoko med skale v vznožju stene. Klic ReCO sem prejel med vožnjo proti Kranju, kamor sem hitel na sestanek. Na srečo sem v avtu imel vso reševalno in zdravniško opremo, tako da sem na Zlatem polju ustavil, se pripravil in se nekaj minut kasneje vkrcal v helikopter. Poleteti smo morali še v Tolmin po reševalca in policista letalca, nato smo se usmerili pod zahodno steno Krna. Približno eno uro po nesreči smo iz lebdečega helikopterja izstopili v strmem melišču in z vso reševalno in medicinsko opremo stekli do skalnatega korita v vznožju stene. Prvi vtis je bil, da je poškodovanka mrtva. Ležala je med skalami, na trebuhu, z obrazom navzdol, s številnimi hudimi poškodbami. Ob začetku pregleda pa sem opazil šibko, neenakomerno dihanje. V zahtevnem terenu( strmina, skale, oviran pristop do ponesrečenke...) sem jo hitro pregledal. Čeprav je kazalo na usodne poškodbe, sem takoj začel z vso medicinsko oskrbo, vključno z imobilizacijo, nastavitvijo infuzije, zdravili in intubacijo. Glede na zahteven teren in dejstvo, da sem bil brez strokovne medicinske asistence, je bila izvedba vseh potrebnih ukrepov velik izziv. Čeprav sta bila policist in reševalec v okviru svoje usposobljenosti zelo prizadevna in koristna, bi
Oživljanje poškodovane planinke pod Krnom( foto: Primož Lapanja)
69