V gorah kljub helikopterju na mesto srčnega zastoja pogosto pridemo prepozno. Dr. Tomazin ob planincu, ki je zaradi srčnega zastoja umrl pod Stenarjem na poti do bivaka IV.( foto: Robert Kralj)
zdravnikov, kljub dobri reševalni in medicinski opremi ter uporabi helikopterjev pa so oživljanja v gorah le redko uspešna, če s pravilnim oživljanjem takoj ne začnejo očividci, najbolje tudi z uporabo defibrilatorja, ki ga ima vedno več planinskih koč. Pri srčnem zastoju se namreč možnost preživetja z vsako minuto zamude zmanjša za vsaj deset odstotkov.
NEKAJ primerov ožIVLJANJ v slovenskih gorah
1. primer: Med vzponom proti Kamniškemu sedlu je moškemu srednjih let, sicer športniku brez znanih bolezni srca, postalo slabo. Kmalu se je zgrudil in prenehal dihati. Bilo je v času izven sezonskega dežurstva helikopterske ekipe za gorsko reševanje Gorske reševalne zveze Slovenije( GRZS). Nekaj minut po dogodku je mimo prišla planinka – zdravnica in skupaj z očividci začela s temeljnimi postopki oživljanja( TPO). Klicali so tudi 112 in zaprosili za pomoč gorske reševalne službe. Intervencija GRS je zaradi oddaljenosti in nujnega stanja potekala s helikopterjem. Po vzletu z Brnika je helikopter moral najprej napraviti ovinek do Tržiča, kjer sva se vkrcala zdravnik in gorski reševalec letalec. Približno 45 minut po klicu na pomoč smo prileteli nad kraj dogodka. Ker helikopter zaradi okvare ni imel delujočega vitla za dviganje in spuščanje, je bil potreben skok iz lebdečega plovila z višine okrog treh metrov v skalnato strmino – s 15-kilogramskim zdravniškim nahrbtnikom na ramenih in 8 kilogramov težkim defibrilatorjem v roki, kar se je zame končalo z bolečimi koleni in zvito ramo, vendar to ni vplivalo na nadaljnji potek intervencije.
Med nadaljevanjem TPO in hkratnim poročanjem zdravnice o njihovem dosedanjem ukrepanju in ugotovitvah sem bolnika priključil na defibrilator-monitor, nadaljevali smo z dodatnimi postopki oživljanja. Glede na pretečen čas od začetka srčnega zastoja in pravilno izvajanje TPO ter glede na ugotovitve ob pregledu smo z neuspešnim oživljanjem kmalu prenehali. Pokojnega smo prenesli do mesta, kjer smo ga brez vitla lahko vkrcali v helikopter, in ga prepeljali v dolino. Ostala so neodgovorjena vprašanja: ali bi bilo oživljanje uspešno, če bi v koči na Kamniškem sedlu imeli defibrilator, ki bi ga lahko hitro prinesli do mesta srčnega zastoja? Ali bi bilo oživljanje uspešno, če bi tisti dan imeli dežurno ekipo na Brniku, ki bi mesto srčnega zastoja dosegla mnogo hitreje? Dokončnih odgovorov na ta vprašanja
68
Oživljanje v gorah