nabor opreme, ki reševalcem pripada kot celotna osebna oprema. Že dolgo, zlasti pa od leta 2006, je treba priznati, da GRZS vlaga pozornost in precej naporov, da bi bili reševalci tudi osebno kakovostno opremljeni. Enako počnejo tudi posamezne postaje in reševalci GRS Tržič spadamo med bolje opremljene gorske reševalce.
Pomemben del opreme reševalcev so tudi komunikacijske naprave. V prvih desetletjih delovanja GRS so tovrstne naprave komaj začele obstajati in reševalcem niso bile dosegljive. Sporazumevanje je potekalo z raznimi znaki in preprostim kričanjem, kar je še vedno alpinistični običaj. Prvi poskusi uporabe radijskih postaj segajo v leto 1953, a šele leta 1982 so radijske postaje postale stalen del reševalne opreme na ravni postaj GRS. Konec osemdesetih je prišlo do liberalizacije na področjih uporabe komunikacij in šele takrat so se postaje začele širiti med posamezne reševalce( Šegula, Kavar, Gašperin, 2012).
Danes so UKV postaje del opreme vsakega reševalca in omogočajo učinkovito ter varno sporazumevanje med reševanji in usposabljanji. Za sklic akcije oziroma alarmiranje so v uporabi pozivniki, ki pa se umikajo mobilnim in pametnim telefonom. Ti so vse bolj nepogrešljivi, saj jih uporabljamo za sklic akcij, pošiljanje raznih obvestil in sporazumevanje s ponesrečenci ter za medsebojno sporazumevanje. Z razvojem pametnih telefonov je pričakovati, da bodo postali vse važnejši del reševalne opreme. Zlasti pri iskalnih akcijah se vse bolj uporabljajo tudi GPS aparati, a tudi te utegnejo zamenjati pametni telefoni. Kmalu pa bo zaživel tudi sistem za pomoč pri izvedbi iskalnih akcij.
DEJAVNOSTI V GORAH Skozi desetletja obstoja GRS so se močno spremenile dejavnosti v gorah. Reševalci so se sprva srečevali s planinci, alpinisti in smučarji. Planincev je gotovo največ in stalno predstavljajo največji delež ponesrečenih. Reševanje smučarjev je bilo pomembno v času obratovanja smučišča Zelenica med leti 1964 in 2012, ko so gorski reševalci delovali kot reševalci na smučišču. Po zaprtju smučišča je Zelenica postala množično izhodišče za turne smučarje, kar znova zahteva pozornost reševalcev.
V zadnjih desetletjih so se pojavile in okrepile tudi nove dejavnosti v gorah. Še posebej veliko je nesreč jadralnih padalcev, zlasti na pobočjih Kriške gore. Reševanje padalcev zahteva posebno opremo, ki omogoča plezanje na drevesa, in usposobljenost za takšno delo. Tovrstno reševanje je vplivalo na usposobljenost reševalcev in na njihovo opremljenost, saj ne gre za strogo gorsko reševanje, ampak za posebno spretnost reševanja z dreves. V zadnjih letih je v planinskem okolju vse več gorskih kolesarjev, med katerimi pa ni veliko nezgod, ki bi zahtevale posredovanje gorskih reševalcev, a že nekaj nesreč lahko sliko precej spremeni.
V zadnjih letih je prišlo do razvoja različnih športnih aktivnosti, ki so povezane z gorskimi področji. Kar naenkrat se lahko pojavijo nove oblike obiskovalcev, ki bodo zahtevale odziv reševalcev. Nenazadnje se povečuje turistični obisk, kar prav tako prinaša novo dinamiko obiskovanja gora. Vse to zahteva proaktivnost in pripravljenost na spremembe pri usposabljanju in v organizaciji gorskega reševanja.
VOZILA Opremljenost reševalcev s terenskimi vozili priča o njihovi skromnosti, zlasti v primerjavi z drugimi reševalnimi službami. Pogled v zapise o gorskem reševanju nam pokaže le nekaj vozil. Star romunski Aro, kasneje skoraj enako star
Zgodovina GRS Tržič: Datumi in dogajanje med njimi
13