posameznim čutom in kateri čut pri zaznavanju prevladuje, pa je v veliki meri odvisno od
vzgoje in spoštovanja najrazličnejših pravil. Zato je zaznavanje zunanjih čutov zelo raznoliko,
zato govorimo pri posameznikih o prevladujočih zaznavnih kanalih.
Bogate notranje predstave lahko nastanejo šele takrat, ko so naše zaloge zunanjih vtisov
dovolj napolnjene. Glede na to, da je že zaznavanje zunanjih čutov zelo raznoliko, se pri
notranjem področju pojavljajo še večja odstopanja (npr. Beethoven je imel v poznih letih
težave z zunanjim A-čutom, kar pa ga ni oviralo, da ne bi živel v notranjem svetu, ki je bil
bogato izpolnjen z zvoki).
Za učinkovito komunikacijo je pomembno, da v sogovorniku prepoznamo prevladujoč
zaznavni kanal in uporabljamo take besede, ki nagovarjajo ta zaznavni kanal (procesne
besede).
Zaznavanje sogovornika
V celotnem vtisu, ki ga ustvarimo s komunikacijo, predstavljajo besede, ki jih uporabljamo v
komunikaciji, le 7 % celotnega procesa komunikacije. 38 % celotnega procesa komunikacije
predstavlja naš glas (zvok, višina, način). Kar 55 % celotnega procesa komunikacije pa
odpade na raven odnosov (mimika, geste, gibanje v prostoru, zavzemanje različnih položajev
v njem, dotik). Za uspešno komunikacijo je nujno potrebno, da vzpostavimo ugodno odnosno
raven s sogovornikom oz. sogovorniki, zato je zaznavanje sogovornika prvi korak, ki ga
naredimo.
Kalibriranje (usklajevanje) je veščina zaznavanja sogovornika, s katero prepoznavamo
notranje stanje (ki je drugačno od našega), v katerem se nahaja druga oseba. Spretnost
kalibriranja je naša naravna spretnost in jo imamo vsi ljudje. Pomaga nam zaznati situacijo,
npr. prepoznati vznemirjeno ali umirjeno osebo. Ko kalibriramo, smo pozorni na zunanje
znake notranjih misli sogovornika. Na osnovi zaznavanja sogovornika dobimo pomembne
informacije, s pomočjo katerih se lahko odločimo o načinu lastne komunikacije in jo
uskladimo s sogovornikom. Kalibriramo lahko tako verbalne kot neverbalne znake, s tem ko
sogovornika gledamo, poslušamo in občutimo.
Na osnovi svojih čutnih zaznav ocenjujemo notranje stanje sogovornika. Razlike med čutno
zaznavo in oceno (našimi razlagami) so lahko velike, zato je potrebno pri sogovorniku naše
ocene njegovega notranjega stanja preverjati.
Upravljanje s seboj
Na uspešnost naše komunikacije vplivajo tudi naše pretekle izkušnje, s pomočjo katerih smo
dokaj nezavedno razvili določen način komuniciranja. Zagotovo se nam zgodi, da s svojim
načinom ali rezultatom komuniciranja kdaj pa kdaj nismo bili zadovoljni, lahko da je šlo ob
tem vedno za podobne situacije, ko se nam je to dogajalo, ali za enake osebe, s katerimi se
nam je to dogajalo. Vse naše ne najbolj prijetne izkušnje v preteklosti so zagotovo pustile
sledi na nivoju našega vedenja, strategij, prepričanj, vrednot in ne nazadnje tudi identitete.
80
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.