Poimenovanje lingvistični se nanaša na jezik v najširšem pomenu besede in poleg govorjene
besede vključuje tudi občutke, govorico telesa in vse ostalo, s čimer komuniciramo
navznoter in navzven.
Z nevro-lingvističnim komunikacijskim modelom spoznamo, kako zaznavamo svet, kako
zunanje informacije in zaznave organiziramo, predelujemo in kako ustvarjamo lastno
realnost in se nanjo odzivamo s svojimi vedenjskimi vzorci.
Na naše zaznavanje sveta deluje več faktorjev. Zunanji svet zaznavamo z našimi čutili, ki
preko živčnega sistema pošiljajajo impulze o zunanjih informacijah in zaznavah v naše
možgane. Preden si ustvarimo našo notranjo predstavo o določeni zunanji informaciji,
zavedno in nezavedno to informacijo obdelamo. Pri obdelavi sodelujejo naši filtri, ki
informacije lahko delno brišejo ali jih popačijo, lahko pa jih tudi posplošijo. Na našo notranjo
predstavo o določeni zunanji informaciji vplivajo tudi naše vrednote, odločitve, spomini in
prevladujoči zaznavni kanal (vizualni, avditivni, kinestetični, olfaktorični, gustatorični). Ko v
naših možganih nastane notranja predstava o določeni zunanji informaciji, v telesu zavlada
notranje stanje v zvezi s to informacijo, ki se odraža tudi v naši fiziologiji (npr. hitro bitja srca,
rdečica, cmok v grlu, tresenje rok, idr). Iz notranjega stanja nastane naše vedenje, naš odziv.
Dejstvo je, da ne moremo nekomunicirati, saj komunikacija niso le besede, ki jih izrečemo,
temveč tudi naše vedenje, obrazna mimika in govorica telesa. Dejstvo je tudi, da
komunikacija poteka zavedno in nezavedno. Za učinkovito komunikacijo nam je poznavanje
nevro-lingvističnega modela v veliko pomoč že samo s tem, da ozavestimo procese, ki se
odvijajo v nas samih med komuniciranjem.
Pomembno je, da se zavedamo, da je pomen komunikacije v reakciji, ki jo izzovemo pri
sogovorniku. Ob tem moramo imeti ves čas v mislih, da je v ozadju vsakega vedenja pozitiven
namen posameznika. Vsak posameznik ima namreč svoj model sveta, svoje vrednote,
prepričanja in motive, v skladu s katerimi se ravna v življenju. Reakcije na našo komunikacijo
so torej le povratne informacije, ki nam sporočajo, kako uspešno komuniciramo.
Zato je spoznavanje lastnega procesa komunikacije nujno potrebno. Poznavanje nevrolingvističnega modela nam nudi možnosti, da neželena vedenja, reakcije presežemo tako, da
pri sebi ozaveščamo načine zaznavanja in ustvarjanja notranjih predstav o zunanjih
informacijah, vrednote in prepričanja ter jih presežemo v prid zadovoljstva z učinkovito in
zavestno sposobnostjo komuniciranja.
Model desetih čutov
Zunanji svet zaznavamo preko naših petih čutov – vida (vizualni), sluha (auditivni), občutka in
razpoloženja (kinestetski), voha (olfaktorični) in okusa (gustatorični). Ostalih pet čutov tvori
notranje predstave zunanjih čutov – torej notranje oko, notranje uho, notranja predstava
občutkov in razpoloženj idr. Model desetih čutov je po začetnih črkah tujk poimenovan tudi
VAKOG.
Načeloma velja, da je vsak človek rojen z enako zmožnostjo čutnega zaznavanja, kar zadeva
področje zunanjih čutov skupaj s pripadajočimi organi. Do kolikšne mere zaznavamo s
79
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.