delež uporabnikov olivnega olja v kuhinji raste. Starost in izobrazba pomenita tukaj glavne
razlike; na srečo hrano manj dosoljujemo!
Sladke aromatizirane pijače še vedno pogosto pijemo, sicer manj kot prej, vendar je spet
izobrazba pomemben vir razlik; še vedno pa imamo enako radi torte in peciva.
Iz iste raziskave tudi ugotovimo, da nezdravo prehranjevanje lahko vodi v zgodnejši nastanek
kroničnih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, demenca). Zdravo in pravilno je
uživati tri do pet obrokov dnevno, jih enakomerno porazdeliti preko dneva in seveda
prilagoditi aktivnosti. Zajtrk je najpomembnejši obrok − določa ritem obrokov, zmanjša
tveganje za nastanek debelosti, omogoča energetsko metabolno ravnotežje. Zaskrbljujoče je,
da v EU le 30 % ljudi zajtrkuje (ostali nimajo dovolj časa ali motivacije hujšajo, imajo motnje
hranjenja, kadijo ...). Še ena pomembna splošna lastnost zdrave prehrane je, da uživamo
sadje/zelenjavo vsaj 1-krat dnevno (400 g: 250 g zelenjava, 150 g sadje).
Na delavnici se bomo torej naučili, katere osnovne gradnike moramo vnesti v vsak obrok za
mlajše in starejše odrasle. Pokazalo se bo, kako lahko prehransko piramido, ki je poleg
sestavin prehrane zajela tudi aktivnost, koristno oblikujemo za vsakodnevno življenje.
Opozorili bomo udeležence na skrite vire sladkorja, maščob, alergenov in škodljivih sestavin
prehrane. Natanko bomo pogledali, katere oznake imajo res pravilno proizvedena živila in kaj
pomenijo posamezne oznake. Prav tako bomo spoznali, kaj je glikemični indeks in katera
živila spadajo v skupino z visokim glikemičnim indeksom in katera z nizkim.
Seznanili se bomo tudi z vitamini in antioksidanti, s prehranskimi dodatki in povedali, kateri
so koristni in zakaj naj jih uživamo. V nekaterih stanjih je potreba po dodatkih večja in takrat
je pomembno, da vemo, kaj lahko dodajamo prehrani. Vendar ti dodatki ne smejo biti
zamenjava za mešano zdravo prehrano.
Dotaknili se bomo tudi potrebe v prehrani športnikov − rekreativcev, ki potrebujejo različne
vrste hranil glede na vrsto športa.
Namen in cilj delavnice je, da udeleženci po njej lažje sami uredijo svojo vsakdanjo dieto in
pravilno prehrano ter se ob zadregah in vprašanjih veliko lažje in bolj usmerjeno obrnejo na
svetovalca, zdravnika ali medicinsko sestro .
Zadnja leta se pojavlja vse več podatkov o koristih omega 3 maščobnih kislin (omega 3 MK).
Omega 3 MK so poleg omega 6 maščobnih kislin esencialne maščobne kisline. To pomeni, da
jih telo samo ne more zgraditi in je potreben vnos s hrano. Z običajno prehrano (meso,
sončnično olje, ribe) hitro zadovoljimo potrebo po omega 6 maščobnih kislinah. Ravnovesje
med obema vrstama je potrebno za optimalno rast in razvoj, še posebej možganov, oči,
živčevja, in za preprečevanje vnetnih procesov in krvnih strdkov v organizmu (1−5).
Med omega 3 MK so najpomembnejše ALA (alfa linolenska kisline), iz katerih v določenem,
omejenem deležu telo lahko tvori DHA (dokozaheksanojsko kislino) in EPA
(eikozapentanojsko kislino). ALA najdemo v živilih rastlinskega izvora (laneno seme, orehi,
59
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.