Kaj lahko storimo za »možganski well being«?
Hrana − pomembno je, da imamo v njej vse sestavine, ki so pomemben gradnik
nevronov; tudi maščobe, ki so važne za mielin, in tudi sladkorje, kot gorivo za
možgane.
Fizična aktivnost − pomembna je zaradi dotoka dovolj kisika v možgane; ohranja tudi
povezave, krepi določene dele, BDNF − ščiti pred nastankom amiloidnih plakov
(Alzheimerjeva bolezen), ustvarja nove celice v gyrus dentatusu − boljši dolgoročni
spomin, pozitiven vpliv na telomere kromosomov.
Spanje − v spanju se utrdi delovni spomin v trajni spomin. Dva dni dobrega spanca še
ne poravna dolga za pomanjkanje spanja med tednom. Uredimo prostor za dremanje
na delu, kadar gre za dolgoročno delo nad 8 ur v nočnih urah.
Socialni input − odnosi, obrazi, barve, zanimivo okolje; bogato okolje v mladosti
zagotovi pogoje za večjo rast nevronov in je nato pri obrezovanju na voljo dovolj
nevronov za zagotovitev dobrih povezav; krepitev funkcije.
Okrevanje po stresu − z različnimi tehnikami; sproščanje, osredotočanje, integracija
uma, učenje novih znanj in hobijev; glasba je zelo pomembna, začnemo se učiti nov
instrument, pri tem se odebeli corpus calosum in spremeni se zaznava zvoka v
prostoru ter frekvenčnih območjih.
Sproščanje in bivanje v naravi − zniža raven stresnih hormonov, zmanjša krvni tlak,
zniža srčni utrip, manjša pojavnost in hitrejše okrevanje pri depresiji, demenci, manj
bolečin in manj obolenj, ki so posledica premalo gibanja.
Stimulacija možganov − neuro biofeedback, transcranialna MS, večji emocionalni
nadzor z uporabo biofeedbacka.
Čuječnostno bivanje in uravnava stresa − izgradnja odpornosti na stres − meditacijske
tehnike, čuječnost, relaxation response tehnike, joga; vse te tehnike povzročijo
zmanjšanje porabe kisika v tkivih, zmanjšano produkcijo CO2, znižajo frekvenco
dihanja; na ta način se zniža tudi krvni tlak, poveča se signaliziranje sprednje
insularne skorje, zadebeli se frontalni del korteksa; pride do počasnejšega in
manjšega krajšanja telomer kromosomov, ki je posledica stresa, in sicer vodi v
oksidativni stres celic, staranje in smrt.
Vaja/praksa − tudi videoigre − povzroči večjo avtomatizacijo določenih prog, ki so
udeležene pri učenju; tako se z učenjem zadebeli tako bela substanca (nastane več
povezav med nevroni) kot tudi siva (debelejša vlakna in več mielina).
Učenje glasbe − v zadnjem času raziskave dokazujejo, da se pri ljudeh, ki so imeli v
mladosti glasbene treninge, razvije zaščita proti izgubi slušne zaznave, ki je običajna v
starosti.
55
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.