napraviti vse ukrepe, da preprečimo prezgodnje degenerativne spremembe v mišicah in
sklepih ter na ta način še izboljšamo kognitivno funkcioniranje starejšega delavca.
Pomembna je telesna aktivnost, redna vadba in krepitev mišične vzdržljivosti in moči, poleg
tega pa tudi ukrepi za boljše obvladovanje stresa ali za t.i. odpornost na stres (Stress
Resiliance). Pomembno je delo dobro organizirati, da so naloge tekoče, brez pogostih
prekinitev in motenj, kot so hrup in intenzivni vidni impulzi, da poteka v časovnem območju,
ki je normalen za časovni pas, v katerem delamo. To se pokaže pri globalnem delu, ko je na
eni strani noč, drugje pa za delavce sredina delovnega dne. Vse te aktivnosti motijo naše
delo in povzročijo možganom dodaten napor in večjo možnost napak.
Ko se učimo novih stvari, se najprej ustvarja delovni spomin, potem pa se del tega uskladišči
kot dolgoročni spomin. Pri tem, kako si stvari zapomnimo, imajo spet pomembno vlogo
emocije. Ko se v novih okoliščinah odzivamo na neko situacijo, je pomembno, kakšne so naše
pretekle izkušnje in kakšne emocije so povezane z njimi. Naša banka spominov je v
hipokampusu. Pomembne so tako pozitivne kot negativne emocije, ki smo jih shranili v
spomin v povezavi na nek dogodek. Tako se potem odzovemo; zato so tudi tako pomembni
odnosi v okolju, kjer delamo in živimo. V stresu se zlasti okvari sposobnost koncentracije,
odločanja in uporabe novih informacij.
V starih »plazilskih« možganih je sedež motivacije za učenje, v njih se nahajajo nagrajevalne
proge in kontrolirajo tudi budnost in spanje. Novi možgani pa so zadolženi za stalno
preverjanje okolja in sebe ter tudi vplivajo na telo, hkrati pa telo na možgane.
Če se želimo uspešno učiti, mora biti naše fiziološko stanje temu primerno − bolj v smeri
flowa. V našem okolju potrebujemo več občutka kontrole in svobode, več pomenskih
dražljajev To dosežemo tako, da ne sedimo predolgo (ne več kot 20 minut), se izogibamo
motečemu hrupu v »ozadju«, up orabimo glasbo za ozadje (poslušanje, mrmranje ali petje).
Glasba neposredno aktivira prav stare možgane, ki so odgovorni za ustvarjanje fiziološkega
stanja za učenje! Sestanke ali poslušanje lekcij si oblikujemo tako, da se med tem
sprehajamo. Naredimo si pisne in konkretne cilje, te razdelimo v male cilje in jih
uresničujemo po dnevih. S tem se krepijo naše nagrajevalne proge, ki so pomembne za
vztrajanje in spomin. Osredotočimo se na pozitivne cilje − pozitivna psihologija! Ne gledamo
nazaj, temveč naprej. Delo začnemo tako, da se osredotočimo na najpomembnejše naloge in
naredimo najprej te! Zavedamo se, da vedno nekaj stvari ostane neopravljenih!
54
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.