Možgani in glasba
Naše življenje je podvrženo številnim spremembam. Te so povezane s fiziološkimi
spremembami organizma, s socialno-okoljskimi spremembami, z emocionalnimi in
organizacijskimi spremembami v stilu življenja. Naše telo se tem spremembam dnevno
prilagaja. Gre za prilagajanje delovanja organskih sistemov, našega vedenja, pomnjenja,
čustvovanja in reagiranja na vsakodnevne dogodke in informacije. Temu stalnemu
vzdrževanju dinamičnega ravnovesja pravimo alostaza. Ko so spremembe preintenzivne ali je
dinamika tega spreminjanja prevelika za naše sposobnosti prilagajanja, pomeni za naš
organizem to že breme − alostatsko breme. Stres je v takem primeru stalen, kroničen, sploh
ne gre več za »vklapljanje in izklapljanje«, pač pa za stalno obremenitev. Če se ne
»izklopimo« pravočasno, naš sistem odpove tako na telesnem kot psihičnem področju.
V številnih raziskavah so preučevali povezavo alostatskega bremena in bolezni; poleg
bolezni, ki sodijo v sklop metabolnega sindroma, je s prekomernim alostatskim bremenom
povezana tudi večja pojavnost depresije in Alzheimerjeve demence.
Lahko torej sklepamo, da se z ukrepi, ki nam omogočijo zmanjšanje alostatske obremenitve,
zavarujemo pred nastankom depresije in demence in tudi ostalih bolezni v sklopu
metabolnega sindroma. Znano je, da incidenca teh obolenj s starostjo narašča.
Vsi občutimo na lastni koži, kako se je naše delovno okolje v zadnji dekadi spremenilo. Če
smo ob tem doživeli tudi močno intenzivne spremembe v domačem okolju in stilu življenja,
je precej verjetno, da bo naš mehanizem prilagajanja odpovedal. Ob tem imamo v mislih tudi
vidike normalnega spreminjanja s staranjem − od hormonskih sprememb in motenj spanja
do pospešenih degenerativnih sprememb na sklepih in vezivnem tkivu.
V stresni situaciji ne smemo pozabiti tudi na emocionalno komponento. Emocionalno breme
še poveča kognitivno breme in nazadnje lahko rečemo, da je obremenitev zaradi emocij, ki
so prisotne v določeni situaciji, pomembnejša od kognitivnih zahtev samih. Hkrati velja, da
emocionalne spremembe vplivajo na naše fizično, mentalno, motivacijsko funkcioniranje −
skratka na to, kako v celoti delujemo v neki situaciji. Poleg tega je pomembna tudi prisotnost
zaznave bolečine ob izvajanju neke naloge. Poveča se indeks napak in določeni deli
možganov, npr. sprednji insularni korteks, delujejo celo bolje, ko so naloge zelo težke in
boleče.
Kaj pa nam to pomeni v starajoči populaciji? V našem vsakdanu je starejša delovna
populacija večkrat bolj negotova glede ohranitve dela kot mlajši delavci. Pogoste so
anksiozne motnje, depresije, negativne emocije v takih okoliščinah. Zaradi starostnih
sprememb ter tudi zaradi velikega tempa dela so obremenitve za dinamično ali statično delo
lahko boleče, težje, povezane tudi z neprijetnimi emocijami in bolečino. Vse to lahko tudi
zmanjša delovno učinkovitost starejših. Rečemo lahko, da je že s tega vidika potrebno
53
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.