drugimi, težnja k popolnosti idr.). Večinoma stresnega odziva ne izživimo v celoti (ko se
pojavi, ne odreagiramo z bojem, begom idr.). Stresni odziv tako nekako ponotranjimo in to
neustrezno uravnavanje vodi v številne telesne težave in bolezni, med njimi tudi SŽO.
Harvardski zdravnik dr. Herbert Benson v svoji knjigi opisuje in omenja številne študije, ki
povezujejo stres in povišan krvni tlak (1). Kronični čustveni stres lahko spodbuja tvorbo
aterosklerotičnih oblog v arterijah (2) ter je enako močan dejavnik tveganja za SŽO kot
povišan holesterol, kajenje in pomanjkanje gibanja (3). Stres vpliva na pretok krvi po srčnih
žilah (4, 5) in poveča tveganje za smrt pri bolnikih z obolenjem srčnih žil (6). V eni od
aktualnih raziskav s tega področja ugotavljajo celo povezavo med slabim stanjem na borzi in
večjim številom srčnih infarktov (7). Vsem omenjenim raziskavam in številnim drugim s tega
področja je skupno, da poudarjajo interakcijo um − telo (t.i. Body−Mind Medicine), torej
vpliv dogajanja v našem umu na telesne reakcije.
Poleg tega, da se v telesu s kopičenjem zatrtih, zadušenih, neustrezno izživetih odzivov na
stresorje dogajajo bolezenske spremembe, se zaradi slabe prilagoditve na stres razvijejo
samouničevalna vedenja (preveč dela, hiperaktivnost, prenajedanje, premalo gibanja idr.),
pogosta je odvisnost od substanc (droge, alkohol, cigarete, kofein, hrana), kar vse spet
dodatno kvari zdravje, med drugim tudi srčno-žilni sistem.
Kaj lahko storimo, ko smo pod stresom ?
Naučiti se moramo živeti s stresom, to pomeni čim bolj zmanjšati njegove negativne vplive.
Pomembno lahko namreč spremenimo svoj odziv nanj. Kot lahko z nemirnim, raztresenim,
nezbranim, tesnobnim načinom razmišljanja in reagiranja povzročamo in poslabšujemo svoje
težave, lahko z zavedanjem, sprejemanjem sebe in okolice negativne vplive stresa
zmanjšamo.
To je koristno tudi za preprečevanje in zdravljenje SŽO, kar je v več študijah ugotavljal tudi
dr. Ornish, ki poleg spremembe prehrane in več gibanja poudarja tudi tehnike obvladovanja
stresa (8). Dr. Ornish navaja, da so pri srčnih bolnikih, ki so izvajali tehnike obvladovanja
stresa (joga, tehnike dihanja, meditacija, vizualizacija in sodelovanje v podporni skupini),
ugotavljali zmanjšanje premera stenoze v koronarnih žilah. Izvajanje omenjenih tehnik za
izboljša nje koronarnega pretoka se je izkazalo za učinkovito, neodvisno od sprememb v
prehrani bolnikov. V kontrolni skupini so bili bolniki, ki so sledili navodilom o izogibanju
dejavnikom tveganja, ki jih po navadi bolniki dobijo pri svojem zdravniku. Njihovi rezultati so
bili statistično pomembno slabši (9). Tehnike obvladovanja stresa tudi pomembno zmanjšajo
čustvene odzive, kot so jeza, depresija, anksioznost (10). Znižujejo tudi krvni tlak (1, 11).
Dr. Jon Kabat Zinn je pred tridesetimi leti začel razvijati program, imenovan Mindfulness
Based Stress Reduction (MBSR). Neposreden prevod bi bil na čuječnosti temelječe
45
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.