univerzi v ZDA. Spoznal in dokazal je, da lahko dosežeš veliko večjo sproščenost, psihično in
fizično, s ciljanim napenjanjem in nenadnim sproščanjem posameznih mišičnih skupin.
Naslednja pravila dosegajo hitrejše in boljše rezultate:
vadba ob določenem času, na začetku treningov, najmanj vsak tretji dan;
vadba na stalnem mestu, npr. v spalnici;
vadba po določeni, vedno enaki shemi, npr. po vrstnem redu navedenih vaj.
3.2.3 Odziv na stres − čuječnost kot odziv na stres
Sproščeni odziv na stres
Sproščeni odziv na stres je skovanka, nastala na osnovi ang. Relaxation Response kot
nasprotje stresnemu odzivu. Izraz je plod ameriškega kardiologa dr. Heberta Bensona, ki več
desetletij na harvardski univerzi raziskuje vplive stresa oz. tehnik, ki zmanjšujejo stresni odziv
(Benson, 2000). Mednje prištevamo npr.: raziskovanje telesa (Body Scan), čuječo jogo,
čuječo meditacijo, čuječo hojo, diafragmalno dihanje. Vsem je skupno ponavljajoče se,
redno, disciplinirano izvajanje in določena mera samokritičnosti (v izogib ezoteričnim
potovanjem oz. odklonom, ki nas v bistvu lahko oddaljijo od sebe). Za začetek se vsekakor
priporoča vodeno izvajanje. Ob pravilnem izvajanju vaje prinesejo rezultate. Če jih ne
zaznamo, je potrebno preveriti tehniko in svoj način izvajanja, razumevanja vaj. Pomembno
je, da pristopimo brez pričakovanj oz. da se jih vsaj zavedamo in se jim ne damo motiti,
hkrati pa s pozornostjo sledimo, kaj nam določene vaje prinašajo v našem vsakdanjem
življenju. Sčasoma postanejo novi načini odziva del nas. Rezultati se pokažejo v smislu
celovitega izboljšanja in lahko pomagajo tako fizično (npr.: za povišan krvni tlak, palpitacije,
nespečnost, debelost, druge odvisnosti, kronična bolečina, pogosta prehladna obolenja) kot
ob različnih psihičnih stanjih (npr.: depresivnost, anksioznost, panični napadi, zaskrbljenost,
nezadovoljstvo). V osnovi sproščenega odziva na stres je pomembna aktivacija
parasimpatičnega živčnega sistema.
Znanost o področju sproščenega odziva na stres
Po zgledu z dokazi podprte medicine (Evidence Based Medicine) tudi za področje
sproščenega odziva na stres in še posebej čuječnosti že obstajajo in še potekajo številne
raziskave, ki potrjujejo učinkovitost teh pristopov. Najbolj odmevna so dognanja s področja
nevrologije, ki ugotavljajo drugačno aktivnost, povezave med deli možganov po izvajanju
npr. čuječnostne meditacije. Znano je, da stres vpliva na delovanje prefrontalnega dela
možganske skorje, ki je najbolj razvit del možganov in odgovoren za najvišje kognitivne
40
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.