Test Drive | Page 38

Katere znake lahko opazimo sami in kaj lahko ugotovi zdravnik? Najpogosteje zaznamo znake, ki so: razbijanje srca, dušenje, tiščanje v žlički, prebavne motnje, napetost mišic, škripanje z zobmi, tiki, nenehno premikanje − gibanje, nemir, potenje, mrzle roke, vroča glava in prsi, neješčnost, prenajedanje, škodljiva raba alkohola, droge, analgetikov, motnje spolnosti, izguba življenjske radosti za stvari, ki so nas veselile prej v življenju. Ker se mnogi podobni ali celo enaki znaki lahko pojavijo tudi pri drugih stanjih, ko zdravje ni dobro, nas seveda skrbi in se pogosto obrnemo na zdravnika. Poleg pogovora lahko zdravnik opravi kar nekaj testov, s katerimi določimo, kako smo stresno obremenjeni, ali skuša opredeliti vzrok težave izven stresa. Tem kazalcem rečemo biološki markerji stresa. Pri delovanju stresa na telo se v nas sproščajo hormoni in pokazali bomo povezavo med nekaterimi znaki stresa, hormoni, počutjem, pogostejšim zbolevanjem zaradi padca odpornosti, bolečinami v mišičju ter tveganju za avtoimune bolezni. Katere preproste vaje ali tehnike lahko brez težav uporabim, ko se zavem, da sem v stresu? Pokazali bomo, kako lahko dihanje, nekatere tehnike napenjanja in sproščanja mišic (Jacobsonova progresivna mišična relaksacija), vaje za desno in levo polovico možganov, meditacijo in sproščanje z vizualizacijo preprosto usvojimo ter kako jih ob redni uporabi lahko koristno vključimo v naš vsakdan in se ob tem bolje počutimo. Kako koristno uporabimo naravo za boljše obvladovanje stresa? Prepričanje, da ima stik z vrtom ugoden vpliv na bolnike, je staro stoletja in se z različno intenzivnostjo pojavlja v različnih kulturah. Zdravilni vpliv se ocenjuje kot olajšanje določenih simptomov bolezni, izboljšanje izida zdravljenja, izboljšanje splošnega počutja. V vrtu je pomemben neposreden stik človeka in narave, pokazalo pa se je, da je tudi pasiven način opazovanja narave učinkovit. Stres se manifestira s psihološkimi učinki (anksioznost, jeza, depresija, socialni umik), s fiziološkimi učinki (sproščanje adrenalina, noradrenalina, kortizola in posledično delovanje na frekvenco srca, krvni tlak, imunski sistem) in z nevroendokrinimi učinki (posledično več infektov ali manjši odgovor na terapijo). Odziv je odvisen od kronične/akutne narave bolezni, sposobnosti spopadanja z boleznijo, dolžine zdravljenja. Vse raziskave so pokazale, da je zdravilni učinek vrtov na izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma na učinek zdravljenja vezan na zmanjšanje stresa in njegovih manifestacij (Ulrich 1992 a, Cooper Marcus, Barnes). 37 Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.