Katere znake lahko opazimo sami in kaj lahko ugotovi zdravnik?
Najpogosteje zaznamo znake, ki so: razbijanje srca, dušenje, tiščanje v žlički, prebavne
motnje, napetost mišic, škripanje z zobmi, tiki, nenehno premikanje − gibanje, nemir,
potenje, mrzle roke, vroča glava in prsi, neješčnost, prenajedanje, škodljiva raba alkohola,
droge, analgetikov, motnje spolnosti, izguba življenjske radosti za stvari, ki so nas veselile
prej v življenju.
Ker se mnogi podobni ali celo enaki znaki lahko pojavijo tudi pri drugih stanjih, ko zdravje ni
dobro, nas seveda skrbi in se pogosto obrnemo na zdravnika. Poleg pogovora lahko zdravnik
opravi kar nekaj testov, s katerimi določimo, kako smo stresno obremenjeni, ali skuša
opredeliti vzrok težave izven stresa. Tem kazalcem rečemo biološki markerji stresa. Pri
delovanju stresa na telo se v nas sproščajo hormoni in pokazali bomo povezavo med
nekaterimi znaki stresa, hormoni, počutjem, pogostejšim zbolevanjem zaradi padca
odpornosti, bolečinami v mišičju ter tveganju za avtoimune bolezni.
Katere preproste vaje ali tehnike lahko brez težav uporabim, ko se zavem, da sem v stresu?
Pokazali bomo, kako lahko dihanje, nekatere tehnike napenjanja in sproščanja mišic
(Jacobsonova progresivna mišična relaksacija), vaje za desno in levo polovico možganov,
meditacijo in sproščanje z vizualizacijo preprosto usvojimo ter kako jih ob redni uporabi
lahko koristno vključimo v naš vsakdan in se ob tem bolje počutimo.
Kako koristno uporabimo naravo za boljše obvladovanje stresa?
Prepričanje, da ima stik z vrtom ugoden vpliv na bolnike, je staro stoletja in se z različno
intenzivnostjo pojavlja v različnih kulturah. Zdravilni vpliv se ocenjuje kot olajšanje določenih
simptomov bolezni, izboljšanje izida zdravljenja, izboljšanje splošnega počutja. V vrtu je
pomemben neposreden stik človeka in narave, pokazalo pa se je, da je tudi pasiven način
opazovanja narave učinkovit. Stres se manifestira s psihološkimi učinki (anksioznost, jeza,
depresija, socialni umik), s fiziološkimi učinki (sproščanje adrenalina, noradrenalina, kortizola
in posledično delovanje na frekvenco srca, krvni tlak, imunski sistem) in z nevroendokrinimi
učinki (posledično več infektov ali manjši odgovor na terapijo). Odziv je odvisen od
kronične/akutne narave bolezni, sposobnosti spopadanja z boleznijo, dolžine zdravljenja.
Vse raziskave so pokazale, da je zdravilni učinek vrtov na izboljšanje zdravstvenega stanja
oziroma na učinek zdravljenja vezan na zmanjšanje stresa in njegovih manifestacij (Ulrich
1992 a, Cooper Marcus, Barnes).
37
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.