Vsebina delavnice
3.2.1 Prepoznavanje in obvladovanje stresa − tudi v zrelih
letih je še kako pomembno!
Definicija stresa, razdelitev na pozitivni in negativni stres, pa še številne druge definicije niso
namen mojega prispevka. Opomniti želim na tisto dogajanje v slehernem od nas, ko se po osi
dražljaj – zaznava − čustva, naša interpretacija − telesni odziv ponavlja en in isti mehanizem v
smeri, ki nas izčrpava. Zakaj? Vsakič znova, ko moja pričakovanja niso v skladu s tem, kar se
mi dogaja v določenem trenutku (bodisi kot posledica okoliščin ali dejanj drugih bodisi moja
lastna nepopolnost), se v meni sproži odziv, ki je enoten ne glede na to, kako hude so
objektivne lastnosti tega, kar se mi dogaja. Torej mi ni potrebno srečati leva, da začutim
enako, kot so čutili moji predniki pred mnogimi leti. V mojem telesu se sproži kaskada
reakcij, od centralnega živčevja preko hormonskih centrov navzdol, in to privede do stanja,
ko je moje telo polno adrenalina in ostalih stresnih hormonov in nevrotransmiterjev. To se
zgodi tako hitro, da je po navadi že vsa ta reakcija mimo, še preden se je zavem. Kljub temu
čutim in nosim posledice. Ob današnjem načinu življenja je sprožilcev stresnega odziva
veliko, praktično so prisotni večino časa, ker glede na pričakovanja, ki so praviloma visoka in
večina njih vsiljena od zunaj, pogosto prihaja do neskladja z dejanskim stanjem. Odziv sicer ni
nujno tako močan kot pri življenje ogrožajoči situaciji (včasih je celo tako močan), problem je,
ker je prisoten dolgo časa in se pogosto ponavlja. Tako telo med posameznimi odzivi nima
dovolj časa za regeneracijo, za vzdrževanje homeostaze. Ker se v tej stresni koži ne počutimo
dobro, si pomagamo, kakor vemo in znamo. Fizična aktivnost, priljubljeni hobiji, druženje z
nam ljubimi ljudmi, hišni ljubljenci idr. so načini, ki lahko koristno vplivajo in pomagajo k
vračanju v ravnovesje. Prepogosto in predvsem zato, ker je lažje in ker ne razmišljamo o
posledicah, pa posegamo po vedenjih, ki sicer prinašajo prehodno sprostitev, olajšanje,
dolgoročno pa delujejo škodljivo in nas vlečejo še globlje v težave: prenajedanje, kajenje,
alkohol in ostale substance, fizična neaktivnost, površna spolnost, druženje z ljudmi, s
katerimi si vzajemno ˝pijemo kri˝ idr. Številna obolenja, kronične bolezni, stanja nezdravja
(tako psihičnega kot fizičnega) lahko pripišemo opisanim mehanizmom. Morda je napisano
precej laično, z vidika osebne izkušnje pa vam nudim izziv. Spodbujam vas, da se ustavite in
pogledate, kakšne odzive doživljate vi, ob katerih dražljajih, na kakšne načine si pomagate in
ali vam vaši načini res pomagajo.
36
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.