ki so največkrat po nepotrebnem obremenjujoča za gibala. Opremi se jih z rešitvami (načini
izmer pravilne ergonomske višine, dosegi, načini sedečega in stoječega delovnega položaja),
ki jih udeleženci tudi preizkusijo.
Tudi psihično zdravje je znaten problem starejše populacije, pri čemer prednjačita demenca
in depresivne motnje. S slednjimi se srečuje 20 odstotkov starejših, pojav depresije je za 50
odstotkov pogostejši pri starejših s kroničnimi boleznimi. To je še posebej zaskrbljujoče ob
dejstvu, da številni starejši z depresijo ne poiščejo zdravniške pomoči in da ta pogosto ostane
neprepoznana in zato nezdravljena.
Depresija predstavlja tudi poglaviten dejavnik tveganja za pojav samomora, ki je v Sloveniji
med starejšimi dvakrat pogostejši kot v populaciji do 64. leta, pri čemer so ogroženi
predvsem moški. Zato je še toliko bolj pomembno, da depresijo in druge duševne težave
pravočasno odkrijemo, saj je ob njihovi zgodnji prepoznavi zdravljenje zelo učinkovito.
Nezdravljena depresija poslabša potek in izide tudi drugih kroničnih bolezni. Zato sklop
seznanja z demenco, ki kot bolezen predstavlja največji problem v razvitem svetu.
Udeleženci spoznajo značilnosti demence, načine za zgodnje odkrivanje demence in
ukrepanje ob pojavu le-te. Sklop seznanja tudi z depresijo kot najbolj pogosto psihiatrično
motnjo starejših ljudi, s prepoznavanjem, ukrepanjem in posledicami nezdravljene depresije.
Pomemben dejavnik pri razvoju depre sije in Alzheimerjeve bolezni je tudi stres, ki lahko
močno poseže na področje našega fizičnega in duševnega zdravja, če ga ne prepoznamo in
začnemo obvladovati. Zmotno je prepričanje, da starejši niso izpostavljeni stresu. Zato se
sklop v precejšnjem delu posveti spoznavanju osnov stresnega mehanizma in vzročnih
povezav med našim zaznavanjem, reagiranjem in nastankom obolenj. Udeleženci se naučijo
boljšega obvladovanja stresa in dogajanja, bolj ciljno usmerjenega v težave, ki so pogostejše
v zrelem življenjskem obdobju (50+).
Udeleženci tudi praktično spoznajo in se naučijo uporabljati razne tehnike za boljše
obvladovanje stresa, ki so uporabne za vsakdanje življenje in po zahtevnosti prilagojene
starejšim. Sklop prinaša vadbo tehnik, ki prebujajo in krepijo lastno zmožnost čuječnosti.
Sklop prinaša apel k uporabi naravnih danosti v domačem in bivalnem okolju, ki s pomočjo
prave ureditve lahko izdatno pomagajo pri lajšanju znakov bolezni ter stresa.
Poseben del sklopa prinaša vsebine za ohranjanje dobrega delovanja naših možganov, kar
tudi predstavlja pomembno vrsto preventive pred depresijo in demenco.
Med starejšimi je okoli 30 odstotkov oseb debelih, več kot polovica pa jih ima čezmerno
telesno težo. Okoli 45 odstotkov starejših zaužije le tri obroke na dan, približno tretjina jih
uživa štiri obroke dnevno, samo dobrih 15 odstotkov pa pet ali več obrokov dnevno.
Ena izmed obravnavanih tem sklopa je tudi zdrava prehrana, ki je pomemben sestavni del
vodenja marsikatere bolezni, poleg tega pa še pomemben dejavnik za boljše počutje.
31
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.