Dlakavost se s starostjo izgublja na tipičnih mestih (pod pazduho, okoli spolovila, pri moških
po prsih), začne pa se pojavljati na netipičnih mestih (v nosu, v uhljih). Pri ženskah lahko celo
pod nosom in na bradi, kar je posledica izgube nekaterih hormonov v klimakteriju.
•
Možgani in živčni sistem
Prihaja do postopnega propadanja živčnih celic, kar se izraža na živčni in psihični ravni.
Opazna je zmanjšana funkcija zaznavnega dela živčevja, kot je upad sposobnosti vida, sluha,
dotika, ocenitve položaja telesa. Upočasnjen je tudi prenos sporočil iz zaznavnega dela
živčevja na gibalni del, ki se kaže kot upočasnjeni refleksi. Najbolj očitno pa je upadanje
nekaterih intelektualnih funkcij, kot so težje učenje novih vsebin in spretnosti.
•
Prebavila
Usta so bolj suha, ker žleza slinavka izloča manj sline. Manj sline pomeni manj gladko
požiranje, predvsem suhe hrane. Izguba zob, tanjšanje ustne sluznice, manjšanje okušalnih
čutnic, manj kvalitetna slina − vse to povzroči, da prihaja hrana iz ust v želodec manj
kakovostno obdelana. Pri starejših je pogosta tudi zaprtost, na kar vpliva več dejavnikov.
•
Dihala
Zmanjšana gibljivost pljuč, posledica je zmanjšan vdih in izdih.
•
Mišični sistem
Mišična moč peša zaradi zmanjševanje mišične mase. Slednjo nadomesti maščoba in vezno
tkivo. Po raziskavah se količina maščobe v organizmu med 25. in 75. letom podvoji.
•
Izločala
V ledvicah se zmanjša število osnovnih funkcionalnih enot − nefronov, posledica tega je
zmanjšana čistilna funkcija ledvic. Z 90. letom človek izgubi polovico čistilnih moči. V mehurju
oslabijo vezno tkivo in mišice, ki ga krčijo in širijo. Pri moških se poveča prostata. Posledica
tega je potreba po pogostejšem izločanju urina.
•
Kostno-živčni sistem
Na hrbtenici nastaja več sprememb. Zaradi tanjšanja medvretenčnih ploščic se hrbtenica
krajša. Včasih se lahko celo razvija grbavost. Upada tudi količina mineralov v kosteh. Zaradi
zmanjšanja kostne mase kosti postajajo krhkejše, fizične obremenitve ali udarci jih tako
hitreje nalomijo ali zlomijo. Kite so manj sposobne prenašati hude pritiske med gibanjem. Pri
sklepih se s staranjem obrablja hrustanec in porablja tekočina za mazanje kosti, ki se zaradi
tega drgnejo.
•
Vezivni sistem
•
Srce in ožilje
S staranjem srčna mišica oslabi. Načrpa manj krvi in postane manj sposobna, da priskrbi
potrebni kisik. Število udarcev se v stresnih situacijah ne more tako povečati kot pri mladih,
po naporu pa potrebuje več časa, da se normalizira. Premer žil se zmanjša. Žile izgubijo
prožnost, manj so prilagodljive na spremembe. Vanje se začnejo odlagati nekatere snovi iz
krvi, predvsem maščobe.
Vse te spremembe so spremljevalke starosti in ni se jim mogoče izogniti. Pri normalnem
oziroma zdravem staranju omenjene spremembe ne vplivajo usodno na življenjske funkcije v
poznih letih ali zgodnji starosti, hujše so v pozni starosti, a jih takrat mnogi tudi zadovoljivo
25
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.