prenašajo. Večji problem se pojavi pri nezdravem staranju, ko nastopijo različne bolezni,
propadanje organizma in nekaterih organov. Takrat je staranje usodnejše za posameznika
(Pečjak, 2007, str. 35).
Velikokrat se bolezni začno že v mladih letih in se prenesejo v srednja leta oziroma v starost.
Obstoja teh bolezni se pri srednji generaciji ne odkrije vedno, saj se zaradi vsakodnevne
delovne aktivnos ti napotijo k zdravniku šele, ko zbolijo za akutno boleznijo. Drugi razlog so
tudi preredki sistematski pregledi. Od tod izhajajo trditve, da je med 45. in 50. letom starosti
kar polovica moških in žensk razglašenih za zdrave. Na drugi strani pa se v starosti med 60. in
64. letom število teh žensk zmanjša za petino, moških pa za tretjino. Število obolelih s
starostjo raste zelo hitro. V populaciji, starejših od 80 let, ima skoraj 90 % posameznikov
kako bolezen (Cijan, v. in Cijan R, 2003, str. 55).
Zdravo staranje je v neposredni povezavi z zdravjem posameznika. Veliko starejših ljudi oboli
in umre za kroničnimi boleznimi. Predstavljajo jih bolezni srca in ožilja, rak idr. Zakaj je temu
tako? Obstajata dve vrsti dejavnikov tveganja. Na prvo vrsto dejavnikov ne moremo vplivati.
To so: spol, starost, družinska obremenitev. Na drugo vrsto dejavnikov pa lahko vplivamo.
Hojnik Zupanc (1997, str. 50−53) navaja, da so ti dejavniki tveganja kajenje, telesna
neaktivnost, debelost, alkohol, zvišan krvni tlak, povečan nivo sladkorja in maščob v krvi,
osebnostni tip A, kamor spadajo ljudje, ki so ambiciozni, natančni, zahtevni do sebe in
drugih, tekmovalno usmerjeni itn. ter so pripravljeni za dosego svojih ciljev žrtvovati svoj
prosti čas, spanje in sprostitev.
Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, ustrezna telesna dejavnost in izogibanje nezdravim
navadam lahko v določeni meri preprečijo kronične nenalezljive bolezni ali jih pomaknejo v
kasnejše življenjsko obdobje.
Pomemben učinek telesne dejavnosti, izboljšanja prehrane, nadzora telesne teže in
opustitve kajenja obstaja tudi v zrelejših letih. Obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih
nenalezljivih bolezni lahko zmanjšamo z majhnimi in lahko dosegljivimi spremembami
življenjskega sloga. Pri ljudeh, ki imajo vsaj eno ali več komponent zdravega življenjskega
sloga, se tveganje za bolezni srca in ožilja eksponentno zmanjša. Pri že navzočih dejavnikih
tveganja, kot sta zvišan krvni tlak in zvišan holesterol v krvi, in ki zahtevajo zdravljenje z
zdravili, lahko s spremembo življenjskega sloga tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja
dodatno znižamo (Healthy For Longer, 2005).
Skrb za zdravje mora trajati skozi celo življenje posameznika. Z zgodnjimi intervencijami
promocije aktivnega življenja lahko zmanjšamo število starostnikov, ki niso sposobni
samostojnega življenja in postanejo odvisni od pomoči drugih (Hovnik Keršmanc, 2012, str.
84).
Aktivno/zdravo staranje je po definiciji SZO proces, ki ves čas krepi in spodbuja možnosti za
zdravje, vključenost v družbo ter varnost, s ciljem, da se izboljša kakovost življenja v starosti
(WHO, 2002a). Ker je večina starostnikov aktivna v svojem okolju, lahko s promocijo zdravja
pridobijo enako kot mlajše osebe. Z družbenega vidika lahko vzdrževanje dobrega zdravja in
26
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.