preprostost in skromnost, sprejemanje in odpuščanje, iskrenost, zaupanje in pogum.
Kononenko (2005) navaja, da duhovni iskalec uporablja sproščanje uma, meditacijo in druge
obrede z namenom doseči neposredno izkušnjo realnega sveta − razširiti svojo zavest na vse,
kar obstaja, in neposredno spoznati resnico, enost vsega, kar obstaja. Rezultat duhovnosti je
modrost, ki se zaveda realnosti, je ubrana z vesoljem in sodeluje z naravo.
1.3 Ekonomski položaj, revščina
Ekonomski položaj starejših je pomemben dejavnik starosti, ki ga je potrebno razumeti
večplastno. Po opredelitvi SZO je revščina stanje, v katerem je posameznik zaradi
materialnega pomanjkanja prikrajšan tudi za možnost izbire, varnosti in odločanja glede
ravni svojega življenja in uživanja drugih civilnih, kulturnih, ekonomskih, političnih ter
socialnih pravic (Svetovna zdravstvena organizacija, 2002). Starejši prebivalci so izpostavljeni
največjemu tveganju revščine. Stopnja revščine v Sloveniji je v letu 2013 znašala 14,5 %, kar
pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 % oseb; med temi je bilo 22 % oseb
starih 65 ali več let (SURS, 2013)
Razmerje med revščino in zdravjem se kaže na tri načine. Revščina je vzrok slabega zdravja,
slabo zdravje povzroča revščino, boljše zdravje je pot iz revščine (WHOEURO, 2007). V
Sloveniji imajo starejši približno dvakrat višjo stopnjo tveganja revščine kot drugo
prebivalstvo. Značilno za revščino v starosti je, da so prizadeti v svojem položaju potrpežljivi
in premalo glasni, da bi javnost slišala za njihove potrebe (Hlebec et al., 2010).
1.4 Celostni pristop in vseživljenjsko učenje
Ramovš (2003, str. 13) navaja: »Kakovost človeškega življenja se meri po tem, koliko in v
kakšni medsebojni skladnosti so zadovoljene vse njegove potrebe. Še tako dobro
zadovoljevanje nekaterih potreb ob zanemarjanju drugih pomembnih potreb povzroča
življenjske motnje, lahko pa izniči vse zadovoljstvo obstoječe zadovoljitve.«
Celosten pristop z upoštevanjem individualnosti poudarja tudi Lenarčič (2005), ki pravi, da je
življenje posameznika kakovostno, ko ima ta izpolnjene vse osnovne potrebe in čuti radost
do življenja. Za slednje je potrebno poznavanje starejših ljudi na vseh področjih, tako na
psihološkem, sociološkem kot tudi biološkem področju. Sistem zdravstvene nege in socialne
oskrbe premalo pozna potrebe starejših ljudi. S hitrimi koraki na različnih ravneh bo
potrebno zagotoviti, da bodo te potrebe v naslednjih letih prepoznane. (Hess, Lynn, Conforti
in Holmboe, 2011).
9
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.