Test Drive | Page 10

preprostost in skromnost, sprejemanje in odpuščanje, iskrenost, zaupanje in pogum. Kononenko (2005) navaja, da duhovni iskalec uporablja sproščanje uma, meditacijo in druge obrede z namenom doseči neposredno izkušnjo realnega sveta − razširiti svojo zavest na vse, kar obstaja, in neposredno spoznati resnico, enost vsega, kar obstaja. Rezultat duhovnosti je modrost, ki se zaveda realnosti, je ubrana z vesoljem in sodeluje z naravo. 1.3 Ekonomski položaj, revščina Ekonomski položaj starejših je pomemben dejavnik starosti, ki ga je potrebno razumeti večplastno. Po opredelitvi SZO je revščina stanje, v katerem je posameznik zaradi materialnega pomanjkanja prikrajšan tudi za možnost izbire, varnosti in odločanja glede ravni svojega življenja in uživanja drugih civilnih, kulturnih, ekonomskih, političnih ter socialnih pravic (Svetovna zdravstvena organizacija, 2002). Starejši prebivalci so izpostavljeni največjemu tveganju revščine. Stopnja revščine v Sloveniji je v letu 2013 znašala 14,5 %, kar pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 % oseb; med temi je bilo 22 % oseb starih 65 ali več let (SURS, 2013) Razmerje med revščino in zdravjem se kaže na tri načine. Revščina je vzrok slabega zdravja, slabo zdravje povzroča revščino, boljše zdravje je pot iz revščine (WHOEURO, 2007). V Sloveniji imajo starejši približno dvakrat višjo stopnjo tveganja revščine kot drugo prebivalstvo. Značilno za revščino v starosti je, da so prizadeti v svojem položaju potrpežljivi in premalo glasni, da bi javnost slišala za njihove potrebe (Hlebec et al., 2010). 1.4 Celostni pristop in vseživljenjsko učenje Ramovš (2003, str. 13) navaja: »Kakovost človeškega življenja se meri po tem, koliko in v kakšni medsebojni skladnosti so zadovoljene vse njegove potrebe. Še tako dobro zadovoljevanje nekaterih potreb ob zanemarjanju drugih pomembnih potreb povzroča življenjske motnje, lahko pa izniči vse zadovoljstvo obstoječe zadovoljitve.« Celosten pristop z upoštevanjem individualnosti poudarja tudi Lenarčič (2005), ki pravi, da je življenje posameznika kakovostno, ko ima ta izpolnjene vse osnovne potrebe in čuti radost do življenja. Za slednje je potrebno poznavanje starejših ljudi na vseh področjih, tako na psihološkem, sociološkem kot tudi biološkem področju. Sistem zdravstvene nege in socialne oskrbe premalo pozna potrebe starejših ljudi. S hitrimi koraki na različnih ravneh bo potrebno zagotoviti, da bodo te potrebe v naslednjih letih prepoznane. (Hess, Lynn, Conforti in Holmboe, 2011). 9 Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.