Fizična in psihična kondicija sta pogoj za aktivno starost. V raziskavi smiselnih okupacij
starejših so raziskovali vključenost starejših v okupacije in ugotovili, da je večina smiselne
okupacije povezana tudi z zdravjem oziroma občutki zdravja, kar še dodatno potrjuje tezo,
da vključevanje v smiselne okupacije vpliva na zdravje in dobro počutje posameznika (Križaj,
2012). V obdobje starosti naj bi stopili psihično in fizično v čim boljši kondiciji; aktivnost naj
bi vzdrževali čim dlje. Znana je povezava med telesno aktivnostjo in ohranjanjem kognitivne
funkcije. V preventivi demence so zelo pomembne tudi aktivnosti z učenjem, miselnim
reševanjem težav in t. i. psihično aktivnostjo. (Ramovš et al, 2012)
Na področju duševnega zdravja se s starostjo najpogosteje pojavljata depresija in demenca.
Slovenski kvantitativni podatki navajajo, da so starejše ženske skoraj dvakrat pogosteje kot
moški obravnavane zaradi depresije ter da ima simptome depresije od 8 do 20 % starejših
ljudi (Šelb-Šemerl, 2010, str. 69). V celoti je stopnja samomora pri starejših dvakrat višja kot
v populaciji do 64. leta, in sicer znaša 44 samomorov na 100 000 prebivalcev (prav tam).
Večina starejših ljudi, tudi na Gorenjskem, ne biva v institucijah, temveč doma. Ljudje niso
naklonjeni bivanju v instituciji, na drugi strani pa starejši v raziskavah navajajo, da ne želijo
živeti s svojimi družinami in jim predstavljati bremena. Z družino želijo ostati v dobrih
odnosih, vendar ne biti od nje neposredno odvisni (Hvalic Touzery, 2007). Zaželeno je, da
starejši ljudje ostanejo tudi v visoki starosti v domačem okolju (seveda, če jim zdravstveno
stanje in socialne razmere to omogočajo). To je poudarjeno tudi v različnih dokumentih,
predpisih, resolucijah, ki so usmerjeni v skrb za staro populacijo (Skupnost socialnih zavodov
Slovenije, 1999; Zakon o socialnem varstvu, 2004; Strategija varstva starejših do leta 2010;
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje2013−2020, 2013;
Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja 2006−2008;).
Ljudje naj bi se starali v zdravem življenjskem slogu, ki obsega vse komponente − fizične,
psihične in socialne. Svetovna zdravstvena organizacija (2002) definira aktivno staranje kot
proces, ki ves čas spodbuja in krepi možnosti za zdravje, vključenost v družbo ter varnost s
ciljem, da se izboljša kakovost življenja v starosti. Ker je večina starostnikov aktivnih v svojem
okolju, lahko z lokalno promocijo aktivnosti za ohranjanje zdravja pridobijo enako kot mlajše
osebe (Gabrijelčič Blenkuš et al., 2010).
Zaradi naraščanja števila starejših in podaljševanja življenjske dobe se veliko raziskav
posveča smrti in dejavnikom, ki se nanašajo nanjo (Tomer, 2000). Ugotovili so, da bližnja
razmerja lahko zvišajo samospoštovanje in omilijo strah pred smrtjo, medtem ko prekinitev
takih odnosov povzroči zaskrbljenost in zavedanje o smrti (Azaiza et al., 2010). Strah pred
smrtjo spremlja človeka tekom življenjskega toka. Znanstveniki so ugotovili, da na strah pred
smrtjo in umiranjem vplivajo spol, izobraženost in verska pripadnost (Aziza et al, 2010;
Missler et al., 2012). Avtorji Aziza et al. (2010) navajajo, da je bolj prisoten pri ženskah kot pri
moških ter da neizobraženi starejši ljudje bolj izražajo strah pred smrtjo in umiranjem kot
starejši ljudje z vsaj malo izobrazbe. Strah pa je navadno posledica nepoznanega. Dejstvo je,
da je z rojstvom človek obsojen na smrt. Smisel življenja je le delček duhovnega pogleda na
življenje. Duhovnost goji duhovne vrednote, kot so ljubezen in sočutje, ponižnost in strpnost,
8
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.