4
6
Čemu lahko pripišete takšno donosnost sklada KD Balkan v tekočem letu?
Gledano po državah, glavni uteži v skladu KD Balkan predstavljata Slovenija in Romunija. Predvsem rast slovenskih naložb v večji meri pojasni donosnost sklada KD Balkan, saj smo na romunskem trgu po izjemni rasti v lanskem letu letos videli unovčevanje dobičkov. Močno rast so zabeležile tudi bolgarske naložbe.
Na kakšen način izbirate naložbe (srečanja s predstavniki podjetij, analize, itd.)?
Izbira naložb je kombinacija »top down« procesa, ki zajema analizo makroekonomskega stanja regijskih držav in katerega rezultat so ciljne uteži po državah in sektorjih, ter »bottom up« procesa, ki vključuje analize posameznih podjetij. Pri presojanju o tem, katere naložbe vključiti v portfelj, se zanašamo predvsem na temeljno analizo, zelo pomembni faktorji pa so tudi kvaliteta menedžmenta, transparentnost poslovanja podjetja, lastniška struktura ipd. Pri presojanju vseh teh faktorjev je ključna naša prisotnost v regiji, obiskovanje podjetij ter redni sestanki z menedžmentom, njihovo konkurenco in drugimi odločevalci (predstavniki ministrstev, centralnih bank …).
Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
Glede na pridobljene izkušnje iz zadnje krize se želimo izogniti nelikvidnim naložbam, zato je naš prvi filter velikost podjetja in likvidnost delnice, ki mora ustrezati našim kriterijem. Na ta način izločimo slabše likvidne naložbe. Sledi temeljna analiza podjetja, ki mora pokazati atraktivno vrednotenje tržne cene delnice glede na ocenjeno notranjo vrednost, potem pa presojamo še ostale »mehke« faktorje. Tako se recimo prižge rdeča luč, če se poslovodstvo podjetja ne želi sestati z nami, če je lastniška struktura zelo koncentrirana ipd.
S katerimi ovirami se srečujete pri iskanju naložb?
Ovir pri investiranju v regiji je veliko, na prvem mestu pa lahko izpostavimo nizko likvidnost na teh trgih. Tudi upravljanje podjetij v regiji je velikokrat problematično, transparentnost poslovanja pa nizka, zato je pomembno natančno analizirati podjetje in biti na terenu.
Katere panoge so na območju Balkana najbolj perspektivne?
Izpostavimo lahko energetski sektor v Romuniji, pa tudi v ostalih regijskih državah, in turistični sektor na Hrvaškem.
Kateri trgi so najbolj zanimivi in kateri najmanj zanimivi na območju Balkana oz. katerim trgom posvečate največ pozornosti?
Med najbolj perspektivne trge v letošnjem letu uvrščamo slovenski in romunski kapitalski trg. V Sloveniji pričakujemo, da se bo v letošnjem letu uspešno zaključila privatizacija vsaj nekaterih podjetij s spiska, potrjenega v parlamentu, kar bo izboljšalo likvidnost na trgu in povečalo atraktivnost trga tudi v očeh tujih investitorjev. V Romuniji smo v preteklem letu videli največjo regijsko prvo uvrstitev podjetja na borzo in cel niz prodaj deležev podjetij na borzi. Zaradi aktivnosti na trgu in stabilnega makroekonomskega okolja je romunski trg postal zelo atraktiven za tuje investitorje, ki so iskali izpostavljenost na obrobne trge. Tudi letos na borzi v Bukarešti pričakujemo povečan interes tujih vlagateljev, ki bodo na borzo vstopali prek prvih prodaj delnic (IPO) ter močno aktivnost domačih institucionalnih vlagateljev, kot so vzajemni, predvsem pa pokojninski skladi. Med manj zanimivimi trgi bosta po naši oceni tudi letos Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Omenjena trga pod lupo vlagateljev po tradiciji prideta z zamikom.
Katera odločitev je bila najslabša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
V obdobju pred finančno krizo smo imeli na portfelju prevelik delež naložb, ki so po izbruhu krize postale nelikvidne. Tudi zaradi tega sedaj uporabljamo minimalne kriterije glede velikosti podjetij in likvidnosti naložb, opravimo pa tudi pogovore z menedžmentom potencialnih podjetij, ki bi jih radi uvrstili v naš portfelj.
Katera odločitev je bila najboljša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
Pravi trenutek smo prepoznali perspektive Romunije in sredi lanskega leta še povečali utež slovenskih naložb. Poleg tega naš sklad ni investiral na turški trg, ki je lani močno padel.
Ali se je odnos ljudi do kapitalskega trga na območju Balkana spremenil v primerjavi s preteklimi leti? Na kakšen način?
Predvsem trenutno mali vlagatelji na omenjene trge skorajda ne vlagajo, saj je pohlep zamenjal strah. Tam smo zdaj v glavnem prisotni samo institucionalni vlagatelji, zato je še prezgodaj, da bi ocenjevali obnašanje ljudi. Mali vlagatelji po tradiciji potrebujejo spodbudo v obliki rastočih tečajev. S povečano likvidnostjo na slovenskem in hrvaškem trgu bomo lahko na to vprašanje morda lahko odgovorili že letos.
Ali ste naklonjeni investiranju v Sloveniji?
Seveda, v luči privatizacijskih procesov, ki trenutno potekajo, Slovenijo ocenjujemo kot enega najbolj perspektivnih trgov v regiji.
Kaj pričakujete v prihodnje?
Povečano likvidnost, vrnitev malih vlagateljev in na splošno okolje, ugodno za delniške tečaje.
Mag. Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja KD Skladi in vodja upraviteljske-ga tima KD Balkan.
Klemen Koncilja