5
Pretekla gibanja vrednosti so pokazala na surovo volatilnost trgov - od 100-odstotnih pozitivnih donosov v enem, do 50-odstotnih negativnih donosov v naslednjem letu.
Najpomembnejši dejavnik visoke rasti tečajev je bila nesporno presežna likvidnost, ki je na nelikvidnem trgu povzročila, da je majhna ponudba delnic ob visokem povpraševanju povzročila višanje tečajev. Ključno vlogo pri rasti tečajev so odigrali predvsem institucionalni vlagatelji. Mednje uvrščamo švedske sklade (East Capital Balkan Fund, Gustavia Balkans), avstrijski sklad (Hypo South Eastern Europe Opportunities) ter hrvaške in slovenske sklade, ki so v obdobju 2006 in 2007 začeli intenzivno investirati v regijo širšega Balkana. Poleg velike likvidnosti so na rast vplivala še pozitivna vrednotenja podjetij, privatizacija in prevzemi ter pristopna pogajanja držav za vstop v Evropsko unijo. S sprejetjem vrste zakonov s področja trga vrednostnih papirjev, s ciljem ureditve kapitalskega trga in zaščite malega delničarja, se je zanimanje za te trge še stopnjevalo.
V letu 2007 so bili neto prilivi v balkanske sklade najvišji, medtem ko so skladi dosegli najvišje vrednosti v jeseni 2007, ko so od ustanovitve mnogi presegli 100-odstotno donosnost. Razlogi za visoke prilive v sklade so bili v tako v dobršni meri plod povečanega oglaševanja visokih preteklih donosov, kar je zagotovo pripomoglo, da so bili največji prilivi v balkanske sklade zabeleženi ravno na vrhuncu rasti. V tej zadnji fazi je mnogo fizičnih in pravnih oseb nakupe točk skladov in delnic financiralo tudi z zadolževanjem in zastavo vrednostnih papirjev in točk skladov pri bankah.
Navkljub težkim spominom mnogih, regija še vedno nosi velik potencial dolgoročne rasti. Vendar pa bodo morali biti vlagatelji v prihodnje bistveno bolj previdni kot v preteklosti in na balkanske trge investirati le manjši del naložbenega portfelja. Lekcija preteklih let je sila preprosta: na obrobne trge z nizko tržno kapitalizacijo nikoli ne investirajte več kot 15 odstotkov naložbenega portfelja in nikoli za nobeno naložbo ne uporabljajte kreditov, sploh pa ne z vzvodom. Predvsem pa se je treba zavedati, da visoka rast v enem obdobju vključuje možnost velikih padcev vrednosti v naslednjem. Brez tveganja ni donosa.
Balkan se prebuja
Leto 2014 se je za balkansko regijo začelo pozitivno. Medtem, ko so trgi v razvoju doživeli korekcijo in se razvita gospodarstva ukvarjajo s upočasnjenim okrevanjem gospodarstev, so se borzni indeksi v regiji začeli pobirati.
Tako smo se odločili za intervju z upravljavcem sklada KD Balkan, po mnenju revije Moje Finance najboljšim delniškim balkanskim skladov v zadnjih petih letih. Vzajemni sklad KD Balkan je letos pridobil dpbrih šest odstotkov, kar je nad povprečjem vseh delniških vzajemcev, katerih donosnost se od začetka 2014 giblje blizu izhodišča.
Balkan je ena od zgodb, ki so najbolj zaznamovale naložbeno zgodovino mladega slovenskega trga. Pred letom 2008 je regija veljala za "meko" med vlagatelji, ki se niso ozirali na tveganja, ki jih ta regija predstavlja. Po letu 2008, ko se je vrednost naložb v regiji več kot prepolovila, se je marsikateri vlagatelj opekel in uvidel, da konstantni donosi prek 20 odstotkov in več na letni ravni, niso možni.
Čakajoč na vrnitev Balkan ekspresa