4
Najdonosnejši vzajemci v letošnjem
letu so ...
Povprečna donosnost vseh skladov, ki se tržijo v Sloveniji, je bila do današnjega dne (19.2.2014) 0,12 odstotna. Razpon med donosnostjo posameznih skladov pa znaša več kot 35 odstotkov (med najbolj donosnim ter najmanj donosnim).
Začetek leta 2014 precej volatilen
Zadnji dve leti sta vlagateljem prinesli nadpovprečne donose in podpovprečno volatilnost delniških tečajev. Tako je logično, da je verjetnost, da bo volatilnost nizka tudi v letu 2014, precej nižja. Tako bo letos v ospredje prišlo aktivno upravljanje in znanje upravljavca.
Najbolje so leto začeli t.i. zlati skladi. To so delniški vzajemni skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev, katerih osnovna dejavnost, oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Najdonosnejši PI Gold Stock je do 26. februarja zrasel že za 27,35 odstotkov. Sledita mu (med zlatimi skladi) Amundi Funds Equity Global Gold Mines (+27,15 odstotkov) ter ALTA GOLD (+15,34 odstotkov).
Pozitivno so leto začeli tudi skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v vrednostne papirje podjetij iz balkanske regije, predvsem v Sloveniji. Med peterico najdonosnejših v letu 2014 je tudi sklada, ki sredstva vlagateljev investira v vrednostne papirje slovenskih podjetij. NLB Skladi - Slovenija delniški je letos zrasel že za 15,35 odstotkov.
Trgi v razvoju pod pritiskom
Najslabše so leto začeli skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na trgih v razvoju. Izstopata predvsem Latinska Amerika in Turčija. To je posledica negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na razvijajočih se trgih, zaradi političnih kriz, ki jih pretresajo, ter zaradi nadaljevanja špekulacij glede nadaljnje denarne politike Federal Reserve. Slabo so se odrezale tudi ruske in japonske delnice.
Med petimi najmanj donosnimi skladi leta 2014 je na vrhu RCM Russland Aktien (-12,55 odstotkov), sledita mu ALTA TURKEY (-11,53 odstotkov) in ALTA KOMET (-8,66 odstotkov).
Začetek leta je znova pokazal, da investiranje na trge v razvoju ni za konzervativne vlagatelje. Ne glede na to, katero državo podprete, ostane tveganje na visoki ravni. Poleg političnega tveganja, ki je na teh trgih višje, je prisotno še valutno tveganje, saj so trgi v razvoju podvrženi visoki volatilnosti nacionalnih valut. Kljub temu analitiki na daljši rok na teh trgih pričakujejo najvišjo rast. Vlagateljem priporočajo investiranje na te trge za obdobje, ki je daljše od sedmih ali celo desetih let, saj se na tak način najlažje izogne kratkoročnim tveganjem, ki se pojavaljajo.
Myhajlo Todurov