19
Myhajlo Todurov
Anketa, ki so jo letos izvedli na CNBC.com je pokazala, da bi ljudje v 67 odstotkih primerov delali tudi po 65. letu starosti ker si to želijo. V 33 odstotkih primerov bi delali tudi po 65. letu starosti ker si upokojitve ne morejo privoščiti.
V Sloveniji je stanje še bolj zaskrbljujoče
Izsledki raziskave, ki jo je leta 2012 po naročilu Raiffeisen Capital Management izvedla družba GfK Slovenija, kažejo, da je dodatno varčevanje za čas po upokojitvi za številne Slovence načeloma pomembna tema, vendar jih veliko, ko gre za konkretno individualno varčevanje, ob tem še vedno zmaja z glavo, saj doslej v tej smeri niso naredili še nobenih ustreznih korakov. Konkretno kar 43 % vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost po upokojitvi. Izkazalo se je, da je doslej le okoli 6 % vseh Slovencev, ki so se odločili za tako ali drugačno obliko dodatnega varčevanja, za svoje individualno pokojninsko varčevanje izkoristilo priložnosti, ki jih ponujajo kapitalski trgi.
Staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe v Evropi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti, predvsem pa velik pritisk na javne finance. Po podatkih OECD naj bi se v letu 2050 v povprečju v Evropi razmerje upokojenec:zaposleni približalo razmerju 1:1, kar bo občutno znižalo življenjski standard prebivalstva. Za to, da bo posameznik po upokojitvi ohranil enak življenjski standard, kot ga je imel pred upokojitvijo, mora pokojnina znašati vsaj 85 odstotkov njegove zadnje plače.
Ukrepati ali se predati?
Postaja jasno, da v kolikor ne bomo sami varčevali za lastno finančno varnost, da se bomo v starih letih soočili z velikim problemom. Če v starih letih ne želite pristati v skupini ljudi, ki se ne bo mogla upokojiti ali pa v skupini ljudi, ki se bo prebijala iz meseca v mesec, morate začeti varčevati že danes.
Po eni strani se boste lahko tolažili z dejstvom, da je koncept upokojevanja relativno nov in ne boste edini, ki se boste s tem tolažili. Še v ne tako daljni preteklosti so ljudje delali tudi na fizično zahtevnih delovnih mestih vse do svoje smrti. Ljudje, ki so v svojem življenju privarčevali dovolj, da bi se lahko upokojili, so bili še v začetku prejšnjega stoletja prej izjema kot pravilo.
Po drugi strani pa lahko privarčujete dovolj sredstev, da si boste lahko mesečno pokrivali razliko med pokojnino in plačo, ki ste jo prejemali pred upokojitvijo. In tukaj smo mladi v veliki prednosti pred ostalimi.
Predpostavimo, da začnete na stran dajati 1.200 evrov letno (100 evrov na mesec), ko ste stari 25 let. Povprečna donosnost vaših prihrankov znaša 6 odstotkov letno. Tudi, če nehate vplačevati sredstva pri 40 letih, - torej ste investirali 15 let - bo vaša investicija zrasla na 122,5 tisoč evrov do takrat, ko boste dopolnili 65 let. Če nadaljujete z mesečnim varčevanjem tudi po dopolnjenem 40. letu pa bi privarčevali približno 190 tisoč evrov. Glede na dejstvo, da je povprečna plača posameznika z leti višja, bi lahko tudi varčevali več, kar bi se odrazilo še v višjem končnem znesku.
Kaj bi se zgodilo, če začnete varčevati 10 let pozneje, torej pri 35 letih? Po preteku 15 let boste še naprej nadaljevali z vplačevanjem vse do 65 leta. Koliko sredstev boste imeli privarčevanih? Samo 97,5 tisoč evrov. Tako je, tudi če investirate več denarja, končate z manj, če začnete pozneje.
Vprašanje pokojnine moramo rešiti že v mladih letih
Ljudje smo zanimiva bitja in se med drugim od ostalih živali razlikujemo po naši sposobnosti načrtovanja. A imamo mnogi ravno s tem težave, zatopljeni v vsakdanje obveznosti in druge probleme. Težave imamo že s planiranjem dopusta pol leta vnaprej, kaj šele pri dolgoročnih ciljih, kot je na primer upokojitev. Ampak ravno upokojitev je tisto vprašanje, ki se ga moramo lotiti že v mladih letih.
Kaj bi rekli, če bi pri 65. letih ali celo manj imeli možnost lagodne upokojitve? Bi to izkoristili ali bi rekli: "Uživam tukaj. Rad bi še naprej delal"? Odgovorite si na to vprašanje in vam bo jasno, v katero skupino ljudi spadate.