20
Kaj je dobro vedeti o nezgodnem zavarovanju?
Z nezgodnim zavarovanjem se nas v življenju večina sreča na tak ali drugačen način. Praksa pa kaže, da imajo le redki nezgodno zavarovanje sklenjeno tako, da dejansko lahko služi svojemu namenu v primeru nezgode. Ponujamo nekaj splošnih odgovorov na najpogostejša vprašanja.
Ali potrebujem nezgodno zavarovanje?
Nezgodno zavarovanje potrebuje vsak posameznik v aktivni dobi. Pri zavarovanju gre v osnovi za zavarovanje posameznikove delovne sposobnosti. Povedano drugače: s tem zavarujemo bodoče dohodke, ki jih bomo dosegli s svojim delom za primer, da zaradi trajno zmanjšane delovne sposobnosti ne bi mogli več ustvarjati dohodka. Izjema so upokojenci, saj njihov dohodek tudi v primeru zmanjšane delovne sposobnosti ne bo izostal.
Katere komponente nezgodnih zavarovanj potrebujem?
V sklopu nezgodnih zavarovanj je navadno na voljo več vrst zavarovalnih kritij. Osnovni sta kritje nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Kritje nezgodne smrti je načelno nesmiselno. V kolikor posameznik potrebuje zavarovalno kritje za primer smrti, je vsekakor bolj smiselno to urediti preko življenjskih zavarovanj, ki krijejo vse smrtne primere in ne le nezgode. Kritje nezgodne invalidnosti pa je, kakor smo navedli v prejšnjem odstavku, ključno. O primernih zavarovalnih vsotah več v nadaljevanju.
Drugi dve pogosti zavarovalni komponenti sta dnevno nadomestilo in nadomestilo za bolnišnični dan. Glede nadomestila za bolnišnično zdravljenje je moje mnenje, da je to povsem nepotrebna komponenta, razen v primeru, ko je že vključena v paket (npr. pri kolektivnem zavarovanju). Če imate zavarovano dnevno odškodnino, je le-ta za dneve v bolnišnici že vključena. Razmerje med plačano premijo za tako zavarovanje in možnostjo dejanskega izplačila pa je gre v korist zavarovalnice. Dnevno nadomestilo je praviloma najdražja komponenta nezgodnega zavarovanja, ker predstavlja velik del negativnega dela škodnih rezultatov pri zavarovalnicah. Zato je smotrno natančno oceniti, v kakšni višini je vključitev dnevnega nadomestila smiselna. Po našem mnenju je najvišja smiselna višina dnevnega nadomestila tista, ki pokrije neto izpad osebnega dohodka (ne celotnega dohodka) v primeru, da je posameznik nesposoben za delo cel mesec. Primer: če je plača posameznika 1000 eur, bolniško nadomestilo pa znaša 800 eur (torej, naj se v 30 dneh pokrije 200 eur*), ni težko izračunati, da je najvišje primerno dnevno nadomestilo 7 eur. Poleg tega je zanimiv izračun (upoštevajoč najnižjo premijo pri individualnih nezgodnih zavarovanjih na trgu), ki pove, da se dnevno nadomestilo splača v primeru, da je posameznik vsaj vsakih 14 mesecev 10 dni odsoten z dela. V nasprotnem primeru seštevek premij, plačanih v teh 14 mesecih, preseže izplačilo zavarovalnice.