9
stanja in socialnega standarda, pa tudi zavedanja o pomenu investicij. Osebne finančne naložbe so pomemben pokazatelj tega. Pomembno je tudi zaupanje ljudi v finančne institucije. Socialni demokrati (SD) si prizadevamo za dvig zaupanja, a tudi institucije morajo biti dobro upravljane in delati tudi v korist ljudi. Kot kaže, so slovenski varčevalci tradicionalni, ko stavijo na »nogavice« in bančne depozite, naložbe v vzajemne sklade pa so pod evropskim povprečjem. Sam sem svoje nogavice izpraznil in vložil v vzajemce, ker so me prepričali večja varnost, razpršenost pa tudi donosi teh naložb. Tudi tako se da prispevati k rasti trga. To je pomembna komponenta, ki jo želimo izboljšati s konkretnimi ukrepi za vidne rezultate. Z njimi lahko zagotovimo okolje in pogoje, portfeljski upravljavci pa znanje, analitiko in donose (smeh).
Če greva na širšo gospodarsko sliko, kakšna bo vaša politika za gospodarsko rast, zmanjševanje brezposelnosti in novih delovnih mest, kaj je realno pričakovati?
Osrednji cilj dela Socialnih demokratov bo na delovnih mestih, ohranjanju obstoječih in ustvarjanju novih. Oboje je pomembno. Po oceni GZS je mogoče do leta 2020 ustvariti 118.000 novih delovnih mest. To je pozitivna novica, ki me veseli in je prav to, kar potrebujemo: na realnosti utemeljen optimizem in zagon. V SD se zavedamo, da slovenska ekonomska politika potrebuje rešitve, ki jih z roko v roki oblikujejo politika, gospodarstvo in sindikati. O tem že govorimo, saj bo morala nova vlada pripraviti akcijski načrt za nova delovna mesta in ga uskladiti s socialnimi partnerji. Poudarek bomo namenili tudi spodbujanju gospodarske rasti, ki bo oprta na stabilno davčno okolje, garancijsko shemo za odpravo kreditnega krča in sklad za zagon perspektivnih idej. Ob tem ne bomo zanemarili močne vloge socialne države, ki bo ustvarjala pogoje za enake možnosti vseh.
Še nekaj je pomembno. V novi vladi javni dolg ne bo naraščal, zniževali ga bomo z gospodarsko rastjo. Pripravljamo seznam ključnih investicij in njihovega financiranja ter krepitev vlaganj v izdelke in storitve za prodajo na tujih trgih. Veste, v Sloveniji davki niso pretirani. Problem je, da je povprečna plača prenizka in da je v napačnem delu dohodninske lestvice. Mi smo tudi dali zavezo, da če bomo v vladi, ne bo zviševanja davkov. Tudi zaradi dela SD danes lahko govorimo o gospodarski rasti in zmanjšanju števila brezposelnih, ki junija znaša okoli 117.000 in upada hitreje kot v primerljivem obdobju lani. Prispevali smo tudi k porastu zaposlovanja mladih, saj se jih je zaposlilo 12.000. Evropska sredstva smo uspešno porabili in obrnili trend zaposlovanja mladih navzgor. Razlogov da se brezposelnost znižuje, je več. Izboljšujejo se gospodarske razmere, povečuje se zaposlovanje, kar je tudi posledica vključevanja brezposelnih v subvencionirane zaposlitve in manjšega priliva novih brezposelnih, presežnih delavcev in stečajnikov ter tistih, ki jim je prenehalo delo za določen čas. Za prve iskalce zaposlitev je vlada letos sprejela izvedbeni načrt »Jamstvo za mlade«, ki je namenjen izboljšanju položaja mladih na trgu dela. Prinaša 36 ukrepov za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Tudi kreiranje novih delovnih mest je vezano na obseg investicij, ki jih lahko zagotovita zasebni in javni sektor.
Socialni demokrati imamo kaj pokazati in to podkrepiti s pozitivnimi številkami. Smo edini branik socialne države, zato bomo zagotovili, da bodo delavci primerno zaščiteni.
Kako boste zagnali investicije in zagotovili, da boste ohranili ta nova delovna mesta? Kaj pa infrastruktura, o kateri zadnje čase veliko slišimo?
Veste, mene sodelavci in partnerji poznajo kot operativca in praktika. Ko se pojavi problem, je treba najti rešitev. Iz prakse vem, da pogosto ni časa za zatekanje k načelnim mnenjem in tehtanju teoretičnih vidikov brez sprejemanja odločitev. Slovenija, njeni ljudje in gospodarstvo potrebujejo ukrepe zdaj, da ohranimo in okrepimo pozitivni trend, ki se je začel kazati. Naš operativni načrt gradi na tem. Predvideva velike infrastrukturne projekte na področju energetike, mobilnosti, logistike in komunikacij. Zavedamo se tudi potrebe po promociji in razvoju Slovenije kot logistične platforme za srednjo in jugovzhodno Evropo, nadaljevanju avtocestnega programa in vzdržnem sistemu financiranja cest ter modernizaciji železniške infrastrukture in izgradnji drugega tira. Za to bomo v novi EU perspektivi 2014-2020 morali bolje izkoristiti evropska sredstva ter uporabiti finančne instrumente EBRD, EIB in EIF s kombinacijo strukturnih in zasebnih sredstev za izvedbo velikih projektov.
Ocena primanjkljaja države je bila v prvem četrtletju letos 465 milijonov evrov, kar je 5,5 odstotka BDP, bruto dolg države pa na 27,9 milijarde evrov ali 78,7 odstotka BDP. Se vam ne zdi, da to vpliva na suverenost naše države?
Novo zadolževanje letos za zdaj ni predvideno. Možno pa je, da se bodo nekateri stari dolgovi odplačali. Stroški obresti iz naslova posojil namreč rastejo in omejujejo manevrski prostor za investicije. V prvem četrtletju letos je bil primanjkljaj države - brez upoštevanja stroškov finančne krize, torej brez dokapitalizacij bank – nižji kot v istem obdobju lani, ko je znašal 6,6 odstotka BDP ali 534 milijonov. So pa prej omenjena sredstva in instrumenti ena od alternativ zadolževanju, ki ga prav Socialnim demokratom radi očitajo v povezavi s krčenjem suverenosti. Treba je povedati, da je prav pritisk k varčevanju za vsako ceno, nepretehtani odprodaji državnega premoženja in klicanju tuje uprave oz. trojke in diktat plenilskih bonitetnih agencij tisto, kar krči suverenost, ki smo si jo enotno priborili. Omenjeni dejavniki govorijo v prid tistemu enemu odstotku elit v svetu ki jih podpira neoliberalna politika. Ta je privedla do tega, deloma podprta znotraj države in prejšnjih desnih vlad, deloma pa tudi iz Bruslja. Čeprav zadnjega ne gre kriviti za zadnja leta recesije.
Približno petina sklada je izpostavljena državnim obveznicam z visoko boniteto. Večina analitikov se strinja, da je še en sekularni bikov trend (trend pozitivne rasti, ki traja dalj časa) nemogoč, razen v scenariju, ko pride do hude depresije. Kakšen je vaš pogled na obveznice in kaj od njih pričakujete?
Z izjavo iz prvega stavka se ne strinjamo. Skoraj vsa sredstva, investirana v obveznicah, so investirana v zelo kratkoročne državne obveznice držav, kot so Nemčija, Nizozemska ali Francija. S pomočjo visoko likvidnih finančnih instrumentov nato zgradimo naš portfelj. Kot sem že omenil v prejšnjem odgovoru, obveznice bodo v strategiji Risk Parity vedno imele svojo vlogo. Tako iz vidika diverzifikacije, kot tudi iz vidika razmerja tveganje/donos - razlika v donosu med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestmi -, kjer je ta uporabljen za generiranje donosa za naše vlagatelje.
Strategija Risk Parity je v letu 2013 imela težko poletje. V drugem četrtletju, prvič po več desetletjih, je strategija prinesla ničelno oz. negativno donosnost. Strategija je sicer do danes nadoknadila izgubo, ampak kaj se je zgodilo junija? Ali obstaja verjetnost, da se bo dogodek ponovil?
Lanski junij je bil res zelo zahteven mesec: vsi 4 naložbeni razredi - ki sicer imajo zelo nizko stopnjo korelacije - so postali visoko korelirani in se istočasno usmerili navzdol. Tak dogodek je zelo redek. Visoka stopnja korelacije med obveznicami in delnicami ter močan padec samo v roku enega meseca se je od leta 1928 do danes zgodil 9-krat, vključno z dogodkom junija, prejšnjega leta. Do stanja, ko delnice in obveznice istočasno močno rastejo, je v istem času prišlo 11-krat. Tovrstni dogodki so kratkotrajni in jim skoraj vsakič sledi obdobje močne rasti, saj postanejo (iz vidika tveganja) ti naložbeni razredi bolj privlačni za vlagatelje.
Kateremu tipu vlagateljev bi priporočili sklade AC Risk Parity?
Čeprav so skladi AC Risk Parity zaradi svoje oblike zelo likvidni, so najbolj primerni za vlagatelje z vsaj srednjeročnimi cilji. Skladi generirajo pozitivne donosnosti v veliko okoljih, istočasno pa so nizko korelirani z delnicami in obveznicami. Povedano z drugimi besedami, alokacija sredstev v sklade AC Risk Parity lahko prinese stabilnost skoraj vsakemu investicijskemu portfelju. Zaradi rezultatov v preteklosti (od leta 2008 v obliki UCITS skladov in od leta 2004 v drugih oblikah), skladi generirajo veliko zanimanja s strani premožnih zasebnih vlagateljev in tudi s strani institucionalnih vlagateljev tako v Evropi, kot tudi v Aziji.