8
Z nekdanjim gospodarstvenikom in enim redkih slovenskih politikov, katerega osebni finančni portfelj vključuje tudi naložbe v vzajemne sklade, mag. Dejanom Židanom, smo govorili o sedanjosti in prihodnosti slovenskega gospodarstva. Predsedujoči Socialnim demokratom je z Vzajemci.com delil svojo vizijo za vrnitev Slovenije med perspektivne destinacije za vlagatelje ...
Nedavno objavljeni vpogled v premoženje vodij političnih strank kaže, da ste eden redkih vodilnih slovenskih politikov, ki ima v lasti kupone vzajemnih skladov. Torej spremljate dogajanje na borznih trgih? Kaj boste izboljšali na tem področju, če boste v vladi ali za njenim krmilom?
Res je, že dalj časa z zanimanjem spremljam borzno dogajanje. Sem in tja, a ne prevečkrat, pa tudi vrednost točk skladov. Na vašem portalu najdem vse koristne informacije na enem mestu. Vem tudi, da slovenska borza beleži največjo, 25 odstotno rast v EU v zadnjem obdobju. Res da je bil pred tem padec, a to so sporočila, ki jih želimo. Trendi se počasi, a vztrajno obračajo navzgor. Ne škodi tudi, če pri tem tako politiki kot mediji malo popazimo, kaj se govori. Videli smo, kako se to pozna na trgu, na primer na nedavnem primeru padca delnic Telekoma. To ni bil edini primer. Menim, da je previdni optimizem realen. Še posebej pa se je treba zavedati vpliva psihološkega efekta na borzi. Tudi politiki se moramo bolj zavedati, da je borzna dejavnost katalizator in tako odsev kondicije gospodarstva.
Menite, da je uspešen voditelj države lahko nekdo, ki v osebnem premoženju nima prihrankov oziroma naložb? Kako bi upravljal državna sredstva, sploh v časih, ko je to še posebej pomembno? Bančne vloge slovenskih podjetij dosegajo 14,5 milijarde evrov, v slovenskih vzajemnih skladih pa je 2,5 milijarde sredstev v upravljanju. Kako si to razlagate?
Strinjam se z vami kot gospodarstvenik, politik in državljan. V aktualnih razmerah je pomembna močna finančno-gospodarska zavest, predvsem pa tudi izkušnje in integriteta. Ne moremo pričakovati od državljanov nečesa, česar nismo politični odločevalci sposobni izkazati sami. Sam se trudim to pokazati z lastnim zgledom. Tudi poanta vašega vprašanja je eden od kazalnikov gospodarskega stanja in socialnega standarda, pa tudi zavedanja o pomenu investicij. Osebne finančne naložbe so pomemben pokazatelj tega. Pomembno je tudi zaupanje ljudi v finančne institucije. Socialni demokrati (SD) si prizadevamo za dvig zaupanja, a tudi institucije morajo biti dobro upravljane in delati tudi v korist ljudi. Kot kaže, so slovenski varčevalci tradicionalni, ko stavijo na »nogavice« in bančne depozite, naložbe v vzajemne sklade pa so pod evropskim povprečjem. Sam sem svoje nogavice izpraznil in vložil v vzajemce, ker so me prepričali večja varnost, razpršenost pa tudi donosi teh naložb. Tudi tako se da prispevati k rasti trga. To je pomembna komponenta, ki jo želimo izboljšati s konkretnimi ukrepi za vidne rezultate. Z njimi lahko zagotovimo okolje in pogoje, portfeljski upravljavci pa znanje, analitiko in donose (smeh).
Pristop Risk Parity bi se v 90-ih letih izkazal za slabšo izbiro vlagateljev, v prvem desetletju novega tisočletja pa bi se izkazal za boljšo izbiro vlagateljev. Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih 10 let?
Smo popolnoma prepričani, da bi moral biti Risk Parity pristop zelo razširjen in bi moral predstavljati jedro naložbenega portfelja skoraj vseh vlagateljev. Nimamo pričakovanj o prihodnjem gibanju trgov. Ampak gledano iz vidika, da ciljamo na donosnost, prilagojeno sprejetemu tveganju, pričakujemo povprečno letno donosnost 5-7 odstotkov v naši Risk Parity 7 in 10-12 odstotkov v naši Risk Parity 12 strategiji.
Kako visok TER (Total Expence Ratio - celotni stroški) imajo skladi Risk Parity? Kaj se bo zgodilo s stroški, ko bodo začele naraščati ključne obrestne mere? Kako se boste pripravili na ta dogodek?
Naša struktura provizij je konkurenčna in skrbi za to, da so interesi vlagateljev ter upravljavcev skladov, povezani. Vprašanje obrestnih mer je kompleksno: kdaj bodo obrestne mere naraščale, kako hitro, kaj je že vračunano na trgih in kaj še ni itd. Glede na to, da pristop Risk Parity ne temelji na napovedih gibanja trgov, bodo obveznice vedno del dobro razpršenega portfelja. Močna rast obveznic v tem letu, kar skoraj nihče ni predvidel, kaže na to, kako kompleksno je napovedovanje prihodnjih gibanj na obvezniških trgih. Strategija Risk Parity je od svoje alokacije v obveznicah veliko pridobila. Še en pogled iz vidika strategije Risk Parity je ta, da če bodo obrestne mere začele rasti, bo za to obstajal dober razlog. Na primer: če se bo izboljšalo gospodarsko stanje, bo to dobro za delnice. Torej, vsaka razprava o obrestnih merah mora vedno upoštevati tudi ostale naložbene razrede.
Približno petina sklada je izpostavljena državnim obveznicam z visoko boniteto. Večina analitikov se strinja, da je še en sekularni bikov trend (trend pozitivne rasti, ki traja dalj časa) nemogoč, razen v scenariju, ko pride do hude depresije. Kakšen je vaš pogled na obveznice in kaj od njih pričakujete?
Z izjavo iz prvega stavka se ne strinjamo. Skoraj vsa sredstva, investirana v obveznicah, so investirana v zelo kratkoročne državne obveznice držav, kot so Nemčija, Nizozemska ali Francija. S pomočjo visoko likvidnih finančnih instrumentov nato zgradimo naš portfelj. Kot sem že omenil v prejšnjem odgovoru, obveznice bodo v strategiji Risk Parity vedno imele svojo vlogo. Tako iz vidika diverzifikacije, kot tudi iz vidika razmerja tveganje/donos - razlika v donosu med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestmi -, kjer je ta uporabljen za generiranje donosa za naše vlagatelje.
Strategija Risk Parity je v letu 2013 imela težko poletje. V drugem četrtletju, prvič po več desetletjih, je strategija prinesla ničelno oz. negativno donosnost. Strategija je sicer do danes nadoknadila izgubo, ampak kaj se je zgodilo junija? Ali obstaja verjetnost, da se bo dogodek ponovil?
Lanski junij je bil res zelo zahteven mesec: vsi 4 naložbeni razredi - ki sicer imajo zelo nizko stopnjo korelacije - so postali visoko korelirani in se istočasno usmerili navzdol. Tak dogodek je zelo redek. Visoka stopnja korelacije med obveznicami in delnicami ter močan padec samo v roku enega meseca se je od leta 1928 do danes zgodil 9-krat, vključno z dogodkom junija, prejšnjega leta. Do stanja, ko delnice in obveznice istočasno močno rastejo, je v istem času prišlo 11-krat. Tovrstni dogodki so kratkotrajni in jim skoraj vsakič sledi obdobje močne rasti, saj postanejo (iz vidika tveganja) ti naložbeni razredi bolj privlačni za vlagatelje.
Kateremu tipu vlagateljev bi priporočili sklade AC Risk Parity?
Čeprav so skladi AC Risk Parity zaradi svoje oblike zelo likvidni, so najbolj primerni za vlagatelje z vsaj srednjeročnimi cilji. Skladi generirajo pozitivne donosnosti v veliko okoljih, istočasno pa so nizko korelirani z delnicami in obveznicami. Povedano z drugimi besedami, alokacija sredstev v sklade AC Risk Parity lahko prinese stabilnost skoraj vsakemu investicijskemu portfelju. Zaradi rezultatov v preteklosti (od leta 2008 v obliki UCITS skladov in od leta 2004 v drugih oblikah), skladi generirajo veliko zanimanja s strani premožnih zasebnih vlagateljev in tudi s strani institucionalnih vlagateljev tako v Evropi, kot tudi v Aziji.
»Dejanja za prihodnost slovenskega gospodarstva«
mag. Dejan Židan, predsedujoči Socialnim demokratom