29
Pogledi upravljavcev
Zlati rudniki bolj privlačni od zlata
Cena zlata se je od začetka leta zvišala za približno 10 odstotkov (gledano v dolarjih). Kljub temu se še vedno nahaja krepko pod rekordom, ki ga je doseglo leta 2011. Analitike in upravljavce vzajemnih skladov slovenskih družb za upravljanje smo vprašali …
… kakšna so vaša pričakovanja glede nadaljnjega gibanja cene zlata? Kako bi se moral pozicionirati vlagatelj, ki pričakuje rast cene zlata in kako bi se moral pozicionirati vlagatelj, ki pričakuje padec cene zlata?
Saša Dragonja, NLB Skladi:
V začetku letošnjega leta so vlagatelji podvomili v gospodarsko okrevanje zaradi nekoliko šibkejših gospodarskih podatkov iz ZDA, hkrati pa centralne banke razvitih držav nadaljujejo ohlapne denarne politike in nizkimi obrestnimi merami. Rast zlata je delno spodbudil tudi padec vrednosti valut v Indiji, Turčiji, Braziliji in drugih državah v razvoju, od koder so se zadnje leto dni množično umikali tuji vlagatelji ter iskali alternative za zaščito svojega premoženja. Določen vpliv na vrednosti zlata imajo tudi geopolitična tveganja (sirska, ukrajinska, iraška kriza).
V družbi NLB Skladi pričakujemo nadaljevanje okrevanja pomembnejših svetovnih gospodarstev ter ocenjujemo, da je verjetnost hudih šokov nizka. Ker je zlato naložba, ki se dobro obnese posebno v času ekstremnih šokov, izjemne nestabilnosti ali krize, nakupa zlata vlagateljem ne bi priporočili oz. bi jim ga priporočili le z majhnim deležem privarčevanih sredstev (do 3 %; kot zaščito pred uresničitvijo ekstremnega scenarija).
V primeru, da se vlagatelj odloči za nakup zlata, je le-ta mogoč v neposredni obliki (nakup zlata fizično ali nakup finančnega instrumenta vezanega na gibanje cene zlata) ali v posredni obliki (nakup delnic družb, ki zlato proizvajajo), pri čemer je pri posrednem nakupu izpostavljenost zlatu nižja, saj je donosnost delnic proizvajalcev zlata poleg s ceno zlata povezana še s številnimi drugimi dejavniki.
Damjan Kovačič, KBM Infond:
V začetku leta se je cena zlata sesula za skoraj tri standardne odmike od 10-letnega povprečja, negativni sentiment vlagateljev do plemenitih kovin in zlatih delnic pa je bil podobno pesimističen kot konec leta 2008, na vrhuncu zadnje finančne krize. Kot naložba bi lahko bile še bolj kot zlato privlačne delnice zlatih rudnikov, ki so v zadnjih dveh letih izgubile več kot dve tretjini vrednosti, njihovi tečaji pa so tam kot v začetku leta 2004, ko je bila cena zlata 400 USD na unčo. Do konca leta pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda in nihanje cene med 1300 in 1500 USD na unčo.
Ekipa ALTA Skladov:
Cena zlata se bo gibala v razponu med 1.200 in 1.350 USD in ne vidimo razloga po nadaljnji rasti razen v primeru geopolitičnih trenj (letos Ukrajina in Irak). »Tapering« v ZDA (zmanjševanje nakupov državnih in hipotekarnih obveznic ter s tem zmanjšanje količine denarja v obtoku) in napoved FED-a, da bo lahko kmalu začel dvigovati obrestno mero je spremenil sentiment do zlata v negativno smer. Vlagatelj naj v primeru rasti cene zlata kupuje zlate rudnike, v primeru padca cene pa naj kar ostane v delniških naložbah.