28
Luka Gubo, Numerica Partners:
Razviti trgi neprestano naraščajo že od marca 2009 in so v povprečju narasli že za več kot 100 odstotkov. Na drugi strani so delnice na trgih v razvoju hitro narasle po koncu krize v 2009 in svoje najvišje vrednosti dosegle v letu 2011. Od takrat naprej so v padajočem trendu oz. niso imele visoke rasti. Po daljših obdobjih velikih razlik v donosnosti med različnimi trgi po navadi pride do obrata trenda – tisti trgi, ki so močno zaostajali dohitijo tiste trge, ki so v prednosti.
Tudi trenutna situacija kaže na to, da bo v prihodnjih nekaj letih bolj smiselno imeti v portfelju večjo izpostavljenost do trgov v razvoju, kot pa do razvitih trgov. Če se osredotočimo na kazalnike vrednotenja, kot so razmerje med ceno in povprečnimi dobički, ceno in knjigovodsko vrednostjo ipd., lahko vidimo, da so trgi v razvoju močno podcenjeni, medtem ko so pa razviti trgi precenjeni. To še ne pomeni, da bodo trgi v razvoju imeli visoke donose že v prihodnjih tednih ali mesecih, pomeni pa, da bodo na daljši rok (5 let ali več) imeli višje donose kot pa razviti trgi.
Saša Dragonja, NLB Skladi:
Vlagatelje v delnice iz razvijajočih se trgov so pritegnila predvsem ugodna vrednotenja v kombinaciji z umiritvijo tveganj poslovnega okolja (Indija, Turčija) in težnjo po prestrukturiranju (Kitajska). Verjetno še večji vpliv na porast delnic iz razvijajočih se trgov pa ponovno nižanje obrestnih mer v razvitem svetu (ZDA, Evropa), zaradi katerih so vlagatelji na svetovnih trgih iskali donosnejše alternative.
Pričakujemo, da se bo ob postopnem zaostrovanje retorike centralnih bank (predvsem ameriške, britanske) oz. dvigu obrestnih mer denar vlagateljev začel prelivati nazaj v razvita gospodarstva, zaradi česar ocenjujemo, da bodo na kratek do srednji rok donosnejše delnice razvitih trgov. Pri desetletnem obdobju pričakujemo, da bodo v odsotnosti večjih eksternih šokov bolj donosne delnice razvijajočih se trgov, saj so v procesu dohitevanja razvitih držav, poleg tega pa so danes precej ugodno vrednotene. Seveda pa ob višji pričakovani donosnosti ne gre pozabiti omeniti višjega sprejetega tveganja.
Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Ugoden trend na trgih v razvoju, ki se je začel sredi marca, lahko traja tudi v drugi polovici leta. Čeprav so nekateri trgi v razvoju ugodno vrednoteni, se makroekonomska situacija tam še ni povsem stabilizirala. Če se začnejo kazati trendi izboljšanja gospodarske aktivnosti na teh trgih, pa je tu prostora za rast še veliko.
Ko govorimo o najboljši izbiri na dolgi rok, ne moremo mimo vprašanja o tveganjih, ki jih ta izbira nosi. Če govorimo zgolj o pričakovani donosnosti, so verjetno res boljša izbira za 10 let trgi v razvoju, če se sprašujemo o tveganjih, pa je verjetno bolj smotrna razpršitev med obe globalni regiji – razvito in rastočo.
Luka Flere, KD Skladi:
KD Skladi ohranjamo priporočilo povečane uteži na trgih v razvoju. Verjamemo, da se bo makroekonomsko okrevanje razvitih držav v drugi polovici leta odrazilo tudi v boljšem makroekonomskem položaju trgov v razvoju, po drugi strani pa so vrednotenja na teh trgih atraktivna in po našem mnenju opravičujejo tveganja. Pozitiven katalizator za trge v razvoju bi bil tudi potencialen QE s strani ECB.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
Trgi v razvoju, ko je omenjeno v enem od prejšnjih odgovorov, so letos mogoče celo bolj atraktivni od razvitih trgov. Bi pa predlagal investiranje v države, ki niso BRIC, ampak na t.i. periferne države.
Na dolgi rok, bi pa predlagal da vlagatelj razprši sredstva tako na razvite trge kot na trge v razvoju, nekako v razmerju porazdelitve svetovnega premoženja (65:35 v korist razvitih trgov).
Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Ugoden trend na trgih v razvoju, ki se je začel sredi marca, lahko traja tudi v drugi polovici leta. Čeprav so nekateri trgi v razvoju ugodno vrednoteni, se makroekonomska situacija tam še ni povsem stabilizirala. Če se začnejo kazati trendi izboljšanja gospodarske aktivnosti na teh trgih, pa je tu prostora za rast še veliko.
Ko govorimo o najboljši izbiri na dolgi rok, ne moremo mimo vprašanja o tveganjih, ki jih ta izbira nosi. Če govorimo zgolj o pričakovani donosnosti, so verjetno res boljša izbira za 10 let trgi v razvoju, če se sprašujemo o tveganjih, pa je verjetno bolj smotrna razpršitev med obe globalni regiji – razvito in rastočo.
Luka Flere, KD Skladi:
KD Skladi ohranjamo priporočilo povečane uteži na trgih v razvoju. Verjamemo, da se bo makroekonomsko okrevanje razvitih držav v drugi polovici leta odrazilo tudi v boljšem makroekonomskem položaju trgov v razvoju, po drugi strani pa so vrednotenja na teh trgih atraktivna in po našem mnenju opravičujejo tveganja. Pozitiven katalizator za trge v razvoju bi bil tudi potencialen QE s strani ECB.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
Trgi v razvoju, ko je omenjeno v enem od prejšnjih odgovorov, so letos mogoče celo bolj atraktivni od razvitih trgov. Bi pa predlagal investiranje v države, ki niso BRIC, ampak na t.i. periferne države.
Na dolgi rok, bi pa predlagal da vlagatelj razprši sredstva tako na razvite trge kot na trge v razvoju, nekako v razmerju porazdelitve svetovnega premoženja (65:35 v korist razvitih trgov).
»... trenutna situacija kaže na to, da bo v prihodnjih nekaj letih bolj smiselno imeti v portfelju večjo izpostavljenost do trgov v razvoju, kot pa do razvitih trgov.«
Luka Gubo
Uredništvo Vzajemci.com