23
Luka Flere, KD Skladi:
Na KD Skladih verjamemo v postopno umiritev razmer v Ukrajini, na kar kažejo tudi zadnji dogodki v državi. V primeru zaostritve razmer po našem mnenju največje tveganje predstavlja rusko vojaško posredovanje, kar bi sprožilo široke ekonomske sankcije proti Rusiji, čemur bi sledili povračilni ukrepi in vse to bi imelo negativne posledice na svetovno gospodarstvo. Verjamemo, da to ni v interesu nobeni strani in da se bo konflikt počasi umiril.
Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Dogajanje v Ukrajini je za sedaj precej regijsko omejeno. Dokler bo na sporedu samo ostra politična retorika, širših gospodarskih posledic ne bo. Negativen vpliv na evropske države bi bil opazen, če bi se začele uvajati ostre gospodarske sankcije med Evropo in Rusijo, vendar to verjetno ni nikomur v interesu.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
V kolikor bo trajal znotraj trenutnih okvirov ne pričakujemo večjih pretresov. Trgi so namreč konflikt že zdavnaj absorbirali in zgolj eskalacija konflikta preko meja Ukrajine lahko bolj konkretno zamaje stabilnost kapitalskih trgov in posledično tudi stabilnost v državah EU.
Damjan Kovačič, KBM Infond:
Vojaški spopadi in nasilje so vedno najslabša možnost in nikdar ne rešujejo nakopičenih konfliktov. V času, ko se je Evropa komaj dobro izkopala iz gospodarske krize, si nihče ne želi destabilizacije razmer na pragu Evrope in zaostrovanja odnosov z Rusijo.
… nasilje je zajelo tudi Irak, ki se je ravno začel pobirati od vojne in trenj znotraj države. dogajanje se je odrazilo tudi v ceni nafte. kakšno nevarnost predstavlja dogajanje v Iraku za svetovne borze?
Saša Dragonja, NLB Skladi:
Nemiri v Iraku so, zaradi relativne pomembnosti naftnih rezerv (iraške naftne rezerve so po obsegu pete največje na svetu, Irak pa je OPEC-ov drugi največji proizvajalec nafte) in posledične zaskrbljenosti vlagateljev, da bo oskrba z nafto omejena, nekoliko povišali ceno nafte (donosnost 30.5.2014 – 20.6.2014: +4,4 %). Vpliv nemirov je bilo deloma čutiti tudi na delniških trgih, namreč zaradi povišanega tveganja se tveganju nenaklonjeni vlagatelji del sredstev znova preusmerili v "varnejše" naložbe (obveznice).
Kljub relativni pomembnosti iraških naftnih zalog ne pričakujemo bistvenega vpliva na svetovne borze. Iraško gospodarstvo namreč predstavlja manjši del svetovnega BDP (približno 0,3 %), poleg tega pričakujemo, da oskrba z nafto ne bo bistveno ovirana: zaenkrat namreč nasilje na severu države ne omejuje izvoza nafte iz naftno bogatega južnega dela Iraka, zato mednarodna naftna podjetja v Iraku obratujejo nemoteno, proizvodnja in izvoz naj bi se celo povečevala. Poleg tega se drugod po svetu (tudi v ZDA) v zadnjem letu ob večji tehnološki dovršenosti povečuje proizvodnja nafte, ki bi lahko nadomestila morebiten izpad proizvodnje in izvoza nafte iz Iraka.
Ekipa ALTA Skladov:
V račun je treba vzeti, da svetovna ekonomija okreva in, da se cene energentov tudi zaradi tega dražijo. Če se bodo boji med borci iz skrajne sunitske skupine Isil in iraško vojsko še stopnjevali pa zna biti problem. Že to, da uporniki prodirajo na vedno več iraških ozemelj in bi v primeru prodora na mesta, kjer se odvija produkcija nafte, bi se nafta lahko dvignila nad 120 dolarjev za sodček. A bi ta šok bil kratkoročne narave saj bi se ZDA poslužila sprostitve strateških rezerv. Torej glavno nevarnost v primeru dviga cena nafte bi pomenilo slabše okrevanje ekonomij kot tudi manjšo rast delnic vsaj tistih, katerim višja cena nafte predstavlja problem.
Luka Flere, KD Skladi:
Geopolitično so dogodki v Iraku zelo pomembni. Vprašanje celovitosti države ima pomembne posledice za širšo regijo, pa tudi svetovno gospodarstvo, predvsem zaradi cen nafte. Kurdski del Iraka ima, svetovno gledano, največje neizkoriščene zaloge nafte in je zato geostrateško zelo pomembno. Zaradi nerešenih vprašanj z iraško vlado trenutno velja omejitev izvoza kurdske nafte, so pa sedaj Kurdi razpisali referendum o neodvisnosti, kar bi imelo širše posledice v regiji in globalno. V tem pogledu bo zelo zanimivo spremljati stališče Turčije do tega vprašanja, saj veliko Kurdov živi v Turčiji, Turčija pa je eden glavnih trgovinskih partnerjev Kurdistana.
Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Iz dosedanjih izkušenj ob izbruhu kriznih žarišč po svetu lahko sklepamo le, da so vplivi na kapitalske trge zelo kratkotrajni, ker se poveča negotovost razvoja dogodkov. Po preteku nekega krajšega obdobja pa se strahovi umirijo, kapitalski trgi pa v ospredje postavijo spet gospodarske novice. S tega vidika verjetno ni večje nevarnosti za negativen vpliv na kapitalske trge.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
Podobno kot na primeru Ukrajine, ni pričakovati večjih pretresov dokler nasilje ostane znotraj meja Iraka.
vendar pa se nam v tem trenutku to ne zdi posebej verjetno. Kljub temu smo v zadnjem času vse bolj zaskrbljeni zaradi povečanih geopolitičnih tveganj, ki jih predstavljajo nerešeni konflikti v Iraku, Egiptu, Ukrajini, Siriji pa tudi Argentini, Venezueli, Afganistanu in napetosti v Južnokitajskem morju. Vsak posamični spor zase ne more zamajati svetovnih finančnih trgov, skupaj pa lahko povzročijo veliko škode svetovni trgovini in finančnim trgom.