21
Uredništvo Vzajemci.com
kratkoročna rast cen na ljubljanski borzi je verjetno prvo naznanilo dolgoročnejše rasti cen, vendar je bila ta kratkoročna rast zelo hitra in obstaja visoko tveganje večjih popravkov cen navzdol – brez težav lahko cene slovenskih delnic upadejo za 20 odstotkov v svoji poti k višjim cenam.
Iz vidika poslovanja podjetij, je za Slovenijo značilna prezadolženost podjetij, ki kljub nizkim obrestnim meram duši dobičkonosnost. Nizka gospodarska rast, nizka rast kupne moči in počasna stabilizacija in izboljšanje na trgu dela pa bodo dodatno zavirale dobičkonosnost podjetij, ki imajo večino prihodkov iz slovenskega trga. Dodatno tveganje pa izhaja iz politične nestabilnosti in možnih hitrih sprememb zakonodaje glede prodaje državnih deležev v podjetjih.
V primeru privatizacije več podjetij lahko pričakujemo, da se bodo ta podjetja hitreje prilagodila in pričela poslovati dobičkonosno. V tem obdobju bodo cene delnic verjetno doživele večje premike, že zaradi tega, ker bodo lastniki podjetij, ki so ali bodo prodana, kar naenkrat dobili prosta sredstva, ki jih bodo del investirali nazaj na borzo, kar bo povzročilo kratkoročno rast cen delnic.
Saša Dragonja, NLB Skladi:
Vrednotenja slovenskih delnic so se v primerjavi z lanskim letom povišala, tudi Evropa je na poti okrevanja. Za nadaljnji razplet na Ljubljanski borzi bo ključno, kakšna bo nova vlada in njen pogled na privatizacijo, davke in javni dolg ter kako gladko bo potekalo evropsko okrevanje. V družbi NLB Skladi pričakujemo zmernejše, glede na evropske delnice pa vseeno rahlo nadpovprečne donosnosti slovenskih delnic.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
Delnice so še vedno podcenjene, ne glede na rast, ki jo je beležila ljubljanska borza v prvi polovici leta, tako da imajo delnice, gledano iz vidika relativne vrednosti še prostor za nadpovprečno rast.
Korekcijo lahko povzroči aktualna politika z ukrepi, ki bodo šli v zaustavitev privatizacije v kar pa močno dvomim, da bodo storili, kajti realno gledano druge alternative kot nadaljevanje privatizacije ni. Državni proračun ustvari približno za 1,5 mrd EUR primanjkljaja, ki ga je potrebno financirati z dodatnim zadolževanjem. V zameno za zadolževanje je vlada RS dala obljubo, da bo izvedla privatizacijo, ki bo podkrepljena s strukturnimi reformami (trg dela, pokojninski sistem, zdravstvo, itd.). Samo najbolj naivni verjamejo, da bomo prekinili s privatizacijo in se še naprej zadolževali na mednarodnih trgih, kajti tuji investitorji podrobno spremljajo dogajanje v Sloveniji in vsak najmanjši »šum« v izvedbi obljubljenega lahko zelo hitro zamaje stabilnost javnih financ.
Ker, glede na politično situacijo, v bližnji prihodnosti ni pričakovati konkretnejših strukturnih reform, bo edina alternativa nenasitnosti državnega proračuna še več privatizacije, kar bo blagodejno vplivalo na trend gibanja delnic.
Damjan Kovačič, KBM Infond:
Pred letom dni so bile domače delnice fundamentalno močno podcenjene v primerjavi s srednjeevropsko konkurenco, tako da so bile vse slabe novice že vračunane v delniških tečajih. Odločilna prelomnica za delnice slovenskih podjetij je bila sanacija bank in stabilizacija našega finančnega sistema, kar je sprožilo začetek delniške rasti. Izjemno rast delnic lahko pripišemo kombinaciji naslednjih dejavnikov:
1) privatizaciji podjetij,
2) povečanemu apetitu domačih in tujih vlagateljev po tveganih naložbah,
3) gospodarskemu okrevanju v evroobmočju in
4) rekordno nizkim obrestnim meram.