15
Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Del sprejetih in napovedanih ukrepov je že vračunan v cene delnic in obveznic. Ukrep je bil nujen za zajezitev deflacijskih gibanj v Evropi. Implementacija ukrepov ECB, ki spodbuja povečano posojilno aktivnost bank na področju gospodarstva, pa bo vplivala na gibanje tečajev tudi v drugi polovici, predvsem proti koncu leta. Če bodo zastavljeni cilji ECB doseženi, bo vpliv na kapitalske trge ugoden.
Ekipa ALTA Skladov:
Ta presežna likvidnost bančnega sistema bo verjetno iskala donos na kratkoročnih vrednostnih papirjih na trgih. Tako pričakujemo, da se bo del sredstev pri ostalih investitorjih, ki bodo pripravljeni prevzeti višja tveganja, postopoma prelival tudi v druge bolj tvegane naložbene razrede. Tega denarja ni malo in bi lahko bil kar pomemben dejavnik, da se doseženi nivoji finančnih trgov ohranijo ali še nekoliko zrastejo.
Luka Gubo, Numerica Partners:
Znižanje obrestne mere za deponiranje likvidnosti bank v negativno območje ima bolj psihološki učinek na investitorje, kot pa dejanski učinek na poslovanje bank. Kot je pokazala izkušnja danske centralne banke, ki je prav tako znižala obrestno mero v negativno območje, so banke pripravljene plačevati ta minimalen strošek, saj ne vidijo boljših priložnosti na trgu. Na trge lahko to vpliva na bolj kratek rok, predvsem v obliki nižjih zahtevanih donosnosti na državne obveznice, na delniške trge ta ukrep ne bo imel večjega vpliva, razen mogoče psihološkega – investitorji so videli, da je ECB pripravljena storiti vse, da ne pride do deflacije, kar lahko pomeni večjo nagnjenost k tveganju. Na drugi strani pa to pomeni, potencialno paniko, če ECB ne uspe odstraniti deflacijskih pritiskov in pride do dejanske deflacije v evro območju, kar bi seveda močno udarilo delniške trge.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
Takšen ukrep je bil iz našega vidika pričakovan in predvsem leto dni prepozen. Evropa se sooča z dvema velikima dilemama. Na eni strani imamo gospodarstva (t.i. severni del), ki so že izšla iz krize, medtem ko imamo na drugi strani celo vrsto držav (t.i. mediteranska naveza), ki se soočajo z vsemi možnimi težavami, ki jih same brez pomoči ECB ne bodo zmožne rešiti. Drugi problem je pa izjemno nizka inflacija, ki ima že zametke deflacije. Ta problem pa je lahko dolgoročnejši in bi bil za gospodarstva EU lahko izjemno boleč v kolikor ECB ne bo ustrezno ukrepala. Podobno se je dogajalo na Japonskem sredi 80-ih let prejšnjega stoletja, potem ko BOJ ni ustrezno ukrepala in Japonska se je znašla v dveh desetletjih negativne gospodarske rasti in deflacije, ki je pustile uničujoče posledice, ki se odražajo v gromozanskem javnem dolgu (okrog 200 % BDP).
V kolikor ECB ne bo agresivno reagirala, tudi z t.i. nekonvencionalnimi prijemi, deflacija za države EU lahko pomeni dolgotrajno stagnacijo gospodarstva. Po drugi strani pa bi z agresivno denarno politiko znižali vrednost Evra, kar bi evropsko gospodarstvo naredilo konkurenčnejše na globalni ravni in posledično bi države iz t.i. mediteranske naveze lažje izšle iz krize na pot gospodarskega okrevanja..
Pogledi upravljavcev
Vpliv ukrepov ECB na trge
ECB je maja znižala ključno obrestno mero na najnižjo raven v zgodovini. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki. Upravljavce in analitike slovenskih družb za upravljanje smo vprašali ...
... kaj menite o tem ukrepu ECB in kako bo to po vašem vplivalo na trge v drugi polovici letošnjega leta?