11
bo to zgodilo v drugi polovici leta. "Zaradi nizke inflacije bo Fed obrestno mero dvigoval postopno in počasi, najverjetneje pa bomo priča prvemu povišanju nekje v sredini prihodnjega leta, kot nakazujejo že nekatere izjave predstavnikov FED-a. Kljub vsemu ne bi bilo veliko presenečenje, če bi se prvi dvig obrestnih mer zamaknil proti koncu leta 2015 ali začetku 2016, zlasti v primeru nizke inflacije ali počasnega okrevanja svetovnega gospodarstva. Fed bi v tem primeru močno premislil ali si upa tvegati predčasno zviševanje obrestne mere, saj bi bilo tveganje predčasnega dviga obrestne mere lahko preveliko," so izjavili upravitelji premoženja Alpen Invest. Strinja se z njimi tudi Blaž Zupančič iz Ilirike DZU. "Osebno sem mnenja, da se zaradi padca cen nafte, ki daje centralnim bankam več manevrskega prostora za ohlapne monetarne politike, zaradi tega ker preostale ekonomije v svet, še zdaleč niso v tako dobri kondiciji kot ameriška in zaradi pretiranega optimizma na svetovnih kapitalskih trgih, še celo leto 2015 ne bodo dvigale," je povedal za Vzajemci.com.
Upravitelji KD Skladi so mnenja, da Fed z dvigom obrestne mere že nekoliko kasni, a da bo do dviga prišlo sredi leta 2015. "Glede na materialno izboljšanje trga dela v ZDA v zadnjem letu lahko pričakujemo dvig obrestne mere v letu 2015. Menimo, da FED že v tem trenutku nekoliko kasni. Glavni razlog se verjetno skriva v povečanih geopolitičnih negotovostih, padcu cen surovin in posledično nizki tekoči inflaciji. Pot inflacije in inflacijskih pričakovanj pa bo glavni deterministični faktor v dejanski »časovnici« dviga ključne obrestne mere. Sami ga postavljamo v sredino leta 2015," so povedali upravitelji KD Skladi.
Nejc Golob iz NLB Skladi pa je mnenja, da obstaja 50-odstotna možnost, da bo do dviga ključne obrestne prišlo že na aprilskem zasedanju Fed-a. "Po besedah FED obrestna mera ostaja nizka med 0 in 0,25 % do stabilnejše faze okrevanja, ki pa bo po mnenju 15 od 17 članov FED-ovega odbora nastopila v 2015. Na septembrskem zasedanju jih je namreč kar 15 napovedalo dvig referenčne obrestne mere v 2015. Na podlagi pozitivnih podatkov o gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v zadnjih mesecih se je verjetnost dviga obrestne mere nekoliko povišala. Na drugi strani je močan padec cene nafte in spremljajoča negotovost dvig zopet rahlo odmaknila. Kapitalski trgi trenutno ocenjujejo, da obstaja okvirno 50 % verjetnost za dvig referenčne obrestne mere na aprilskem zasedanju FED-a," je dodal Golob.
Vrednost obveznic bo nižja, zahtevana donosnost pa višja
Ker vsak dvig ključne obrestne mere pomeni rast zahtevanih donosov državnih obveznic in padec vrednosti obveznic na drugi strani, je to letos vplivalo na večji priliv sredstev v ameriške obveznice. "Prva pričakovanja o dvigu obrestnih mer v ZDA sredi prihodnjega leta so povzročile rast zahtevanih donosov ameriških obveznic. Donos desetletne ameriške državne obveznice je tako trenutno okoli 2,10%. V Evropi so po drugi strani zaradi deflacijskih pritiskov in delovanja ECB po ohranjanju stabilnega evra, zahtevani donosi na evropske državne obveznice močno upadli. Nemške obveznice so že dolgo pod donosnostjo enega odstotka in tudi španske in italijanske obveznice imajo nižjo zahtevano donosnost od ameriških. To je povzročilo povečan priliv sredstev v ameriške obveznice, saj so bili donosi tam večji, tveganje pa manjše," pravi Dušan Povalej iz Ilirike DZU. "Ta trend se naj bi z dvigom obrestne mere V ZDA še dodatno krepil, saj bo del evropskih obvezniških vlagateljev iskal vsaj minimalen donos, ki ga v Evropi več ne morejo doseči ob primerljivi stopnji tveganosti. Dodaten vzrok za to bo tudi, da se bo z višanjem obrestne mer okrepil tudi ameriški dolar, kar bo še dodatno povišalo donosnost sredstev naloženih v ZDA," še dodaja.
"Navadno obveznice reagirajo še preden dejansko pride do spremembe v obrestnih merah, saj so v cene vgrajena tržna pričakovanja. Glede na rekordno nizke donosnosti dolgoročnih obveznic tako v Evropi kot v ZDA, trg ni preveč prepričan v bližnji dvig obrestnih mer. Dejansko pa dvig ključne obrestne mere negativno vpliva na cene obveznic, saj se zvišuje zahtevana donosnost," pravi Sašo Ivanović iz Triglav Skladi. Veliko pa bo odvisno od ukrepanja banke glede na pričakovanja trga. "Porast obrestnih mer predstavlja negativen dejavnik za dolžniške inštrumente. V kolikor bi bil dvig močnejši ali hitrejši kot danes pričakovano, bi bil učinek negativen. V nasprotnem primeru (kasnejši in/ali šibkejši dvig od danes pričakovanega) bi bil učinek seveda obraten, to je pozitiven," dodaja Nejc Golob iz NLB Skladi.
Močan dolar predstavlja tveganje za države v razvoju
Zaradi razlike v politikah glavnih centralnih bank se pričakuje krepitev ameriškega dolarja proti ostalim valutam. Močan dolar bi lahko pozitivno vplival na evropske izvoznike, na nemško gospodarstvo in posledično tudi na rast evropskih delnic. "Za podjetja, ki izvažajo v ZDA bo to pozitivno vplivalo na njihovo konkurenčnost in posledično lahko pričakujemo boljše rezultate teh podjetij, medtem ko na samem ameriškem trgu ne pričakujemo kakšnih večjih negativnih posledic. Padec cene nafte pozitivno vpliva na razpoložljiv dohodek potrošnikov in tudi zaradi slednjega, pa tudi sicer robustne gospodarske aktivnosti, ne pričakujemo negativnega učinka rasti vrednosti valute za ameriško gospodarstvo," menijo upravitelji premoženja KD Skladi. "V praksi pa ne bo večjih težav za Američane, saj je bil v preteklosti ameriški dolar podcenjen. Poleg tega ameriško gospodarstvo poganja predvsem storitveni sektor," še dodaja Sašo Ivanović iz Triglav Skladi.
Z več tveganji pa se bodo spopadale države v razvoju. "Krepitev ameriškega dolarja ima močan vpliv na vedenje vlagateljev in posledično kapitalske tokove. Vlagatelji bodo namreč denar selili iz drugih valut, predvsem iz trgov v razvoju, v ameriške delnice in obveznice," pravijo upravitelji premoženja Alpen Invest. Dodajajo, da bo izvoz držav v razvoju sicer bolj konkurenčen, vendar lahko pride do obremenitve na financiranje zaradi velikega dela dolga, denominiranega v ameriških dolarjih.