12
Myhajlo Todurov, Janez Jaki
povečan priliv sredstev v ameriške obveznice, saj so bili donosi tam večji, tveganje pa manjše," pravi Dušan Povalej iz Ilirike DZU. "Ta trend se naj bi z dvigom obrestne mere V ZDA še dodatno krepil, saj bo del evropskih obvezniških vlagateljev iskal vsaj minimalen donos, ki ga v Evropi več ne morejo doseči ob primerljivi stopnji tveganosti. Dodaten vzrok za to bo tudi, da se bo z višanjem obrestne mer okrepil tudi ameriški dolar, kar bo še dodatno povišalo donosnost sredstev naloženih v ZDA," še dodaja.
"Navadno obveznice reagirajo še preden dejansko pride do spremembe v obrestnih merah, saj so v cene vgrajena tržna pričakovanja. Glede na rekordno nizke donosnosti dolgoročnih obveznic tako v Evropi kot v ZDA, trg ni preveč prepričan v bližnji dvig obrestnih mer. Dejansko pa dvig ključne obrestne mere negativno vpliva na cene obveznic, saj se zvišuje zahtevana donosnost," pravi Sašo Ivanović iz Triglav Skladi. Veliko pa bo odvisno od ukrepanja banke glede na pričakovanja trga. "Porast obrestnih mer predstavlja negativen dejavnik za dolžniške inštrumente. V kolikor bi bil dvig močnejši ali hitrejši kot danes pričakovano, bi bil učinek negativen. V nasprotnem primeru (kasnejši in/ali šibkejši dvig od danes pričakovanega) bi bil učinek seveda obraten, to je pozitiven," dodaja Nejc Golob iz NLB Skladi.
Močan dolar predstavlja tveganje za države v razvoju
Zaradi razlike v politikah glavnih centralnih bank se pričakuje krepitev ameriškega dolarja proti ostalim valutam. Močan dolar bi lahko pozitivno vplival na evropske izvoznike, na nemško gospodarstvo in posledično tudi na rast evropskih delnic. "Za podjetja, ki izvažajo v ZDA bo to pozitivno vplivalo na njihovo konkurenčnost in posledično lahko pričakujemo boljše rezultate teh podjetij, medtem ko na samem ameriškem trgu ne pričakujemo kakšnih večjih negativnih posledic. Padec cene nafte pozitivno vpliva na razpoložljiv dohodek potrošnikov in tudi zaradi slednjega, pa tudi sicer robustne gospodarske aktivnosti, ne pričakujemo negativnega učinka rasti vrednosti valute za ameriško gospodarstvo," menijo upravitelji premoženja KD Skladi. "V praksi pa ne bo večjih težav za Američane, saj je bil v preteklosti ameriški dolar podcenjen. Poleg tega ameriško gospodarstvo poganja predvsem storitveni sektor," še dodaja Sašo Ivanović iz Triglav Skladi.
Z več tveganji pa se bodo spopadale države v razvoju. "Krepitev ameriškega dolarja ima močan vpliv na vedenje vlagateljev in posledično kapitalske tokove. Vlagatelji bodo namreč denar selili iz drugih valut, predvsem iz trgov v razvoju, v ameriške delnice in obveznice," pravijo upravitelji premoženja Alpen Invest. Dodajajo, da bo izvoz držav v razvoju sicer bolj konkurenčen, vendar lahko pride do obremenitve na financiranje zaradi velikega dela dolga, denominiranega v ameriških dolarjih.
Malo potenciala za rast cene zlata
"Zlato se je v preteklosti izkazalo kot naložba za burne časa. Tudi zadnji vzpon in pok mehurčka, potrjuje dejstvo, da so vlagatelji kupovali zlato v času, ko je vladala velika negotovost. Negativni trend v zadnjih dveh letih, pa kaže na to, da vlagatelji ne vidijo več konca sveta. Ponovno so v ospredju druge naložbe, k v mirnih časih prinašajo višje donose. Zlato dividend ne izplačuje, prav tako ni industrijska kovina, ki bi imelo kupce v realnih industrijah. Ker so makroekonomske slike globalno izboljšujejo, ker se povečuje zaupanje potrošnikov bo pred zlatom še eno zahtevno leto, ko iskalo svojo notranjo vrednost in pravo mesto v vlagateljevih košaricah," napovedujejo upravitelji KD Skladi. Strinja se z njimi tudi Sašo Ivanovič iz Triglav Skladi, ki pravi, da v takem okolju zlato nima prav veliko možnosti za rast. "Zaradi visokih stroškov, povezanih s pridobivanjem zlata, je tudi večji upad vrednosti zlata malo verjeten. Glede na navedeno v letu 2015 ne pričakujemo večjih nihanj cene zlata," še dodaja.
Upravitelji Alpen Invest pravijo, da je ceno zlata v prihodnjem letu precej težko napovedati. Vendar bi glede na napovedi o gibanju obrestnih mer, nizke inflacije in nižje rasti BDP Kitajske in Indije, v najboljšem primeru pričakovali le nekaj odstoten donos. Ne izključujejo pa tudi presenečenj. "Na drugi strani državi kot sta Indija in Kitajska povečujeta likvidnost na trgu z nakupi zlata, kar deluje stimulativno na ceno. Zlato bi lahko pridobilo tudi v primeru povišane volatilnosti na globalnih trgih oziroma večjih nepričakovanih pretresih (»black swan events«), česar nismo doživeli že lep čas," dodajajo. Na možnost presenečenj opozarja tudi Blaž Zupančič iz Ilirike DZU. "Cena zlata je v letu 2013 in 2014 predvsem zaradi prepričanja vlagateljev, da se je finančna kriza končala in posledično stalnega odtoka sredstev iz tako imenovanih ETF skladov, ki vlagajo v fizično zlato, stalno padala," je povedal Zupančič. "Zaradi prevelikega optimizma na kapitalskih trgih, relativno visokih vrednotenjih na razvitih trgih, ocenjujem in zaradi tehnično gledano preprodanosti zlata, obstaja povečana verjetnost, da bo cena zlata presenetila navzgor," še dodaja.