7
dr. David Vegelj
Ločite zavarovalni in varčevalni del zavarovanja!
Katere komponente so pri osebnih zavarovanjih pomembne in katere lahko izpustite? Prvo in najpomembnejše pravilo je, da je potrebno zavarovalni in varčevalni del nujno ločiti! To pomeni, da zavarovalnice poskrbijo za rizična življenjska in nezgodna zavarovanja ter zavarovanja kritičnih bolezni, varčujemo pa preko bank, vzajemnih skladov, delnic in investicijskih zavarovanj. Na ta način pridobimo fleksibilnost in močno zmanjšamo stroške, ki jih običajno plačamo v prvih letih zavarovanja.
Pomembne komponente pri rizičnem življenjskem zavarovanju so zavarovalna doba, ki mora biti primerno dolga in primerna zavarovalna vsota, ki mora pokriti vse finančne potrebe v primeru vaše bolezenske ali nezgodne smrti. Pri nezgodnem zavarovanju je najpomembnejša dovolj visoka trajna invalidnost in nezgodna renta ter v določenih redkih primerih tudi dnevno nadomestilo. Pri zavarovanju kritičnih bolezni pa je pomemben nabor različnih bolezni in primerna zavarovalna vsota.
Nepomembne komponente življenjskega zavarovanja pa so jamstvo na privarčevanih sredstvih in prevzem naložbenega tveganja. Pri nezgodnem zavarovanju ni pomembna komponenta nezgodne smrti in v večini primerov različna dnevna in bolniška nadomestila. Z odstranitvijo nepotrebnih komponent poskrbimo za občuten prihranek pri mesečni premiji ali pa si izboljšamo fleksibilnost.
Prihranek je lahko velik
Za primer si izpostavimo petčlansko družino s tremi otroci, ki so stari manj kot 5 let. Z obiskom strokovno usposobljenega osebnega finančnega svetovalca je bilo ugotovljeno, da družina za vsa zavarovanja in varčevanja plačuje 250 € mesečno. Starša sta poleg skrbi za otroke morala odplačevati tudi visok kredit za stanovanjsko hišo. S tem zneskom so plačevali tri otroška nezgodna zavarovanja in štiri posamezna naložbena zavarovanja pri dveh različnih zavarovalnicah. Otroška nezgodna zavarovanja so imela prenizka kritja za trajno invalidnost, hkrati pa so vključevala nepotrebna dnevna in bolniška nadomestila, medtem ko so naložbena zavarovanja ponujala občutno premalo kritja za smrt in dodatno trajno invalidnost, razporeditev med sklade pa je bila povsem neprimerna. Poleg tega pa za spremembe in pregled skladov v celotni dobi trajanja ni nihče skrbel. Vse štiri naložbene police so imele po osmih letih vplačevanja v sklade še vedno občuten negativen donos, predvsem na račun sklepalnih stroškov in deloma napačne izbire skladov, ki so bili izredno ozko usmerjeni.
Z upoštevanjem prvega pravila o ločitvi zavarovanj in varčevanj, je bila družini predlagana sklenitev ločenega riziko življenjskega zavarovanja za oba starša z zavarovalno vsoto 150.000 € na dobo 20 let, hkrati pa je družina sklenila še družinsko nezgodno zavarovanje s kritjem do 300.000 € v primeru 100 % nezgodne invalidnosti. Starša sta poleg tega sklenila še riziko zavarovanje kritičnih bolezni, kjer so hkrati v določenem delu zavarovani tudi otroci. Na ta način je družina poskrbela za osnovno finančno varnost v primeru nepredvidljivih dogodkov. Po ureditvi vseh zavarovanj je skupna mesečna premija znašala približno 110 €, tako da je za varčevanje ostalo še 140 € mesečno. 140 € bi se pri varčevanju preko vzajemnih skladov in pri donosnosti 6 % letno v 8 letih spremenilo v približno 16.000 €. Pri tem smo že upoštevali 3 % vstopne stroške, omenjeno donosnost pa bi dosegli pri vplačevanju v mešani vzajemni sklad z globalno razpršitvijo.
Glede na zgoraj opisani primer je prihranek v določenih primerih lahko znaten. Na koncu naj še enkrat omenim že napisano pravilo, s katerim lahko dosežemo največje prihranke¬. In sicer, obvezno je potrebno ločiti zavarovalni in varčevalni del, saj le na tak način poskrbimo za preglednost, prilagodljivost in stroškovno optimizacijo zavarovanj in varčevanja.