mag. Barbara Gačnik, upravljavka vzajemnega sklada Infond Life
8
Po izjemni rasti v preteklih letih, je vzajemni sklad Infond Life rast sredstev nadaljeval tudi letos; do 14.8 je zrasel za 11,72 odstotka. Odločili smo se, da naredimo intervju z mag. Barbaro Gačnik, ki upravlja sklad. V preteklosti je bila že nagrajena za upravljanje vzajemnega sklada Probanka Biotech, ki se je leta 2012 pripojil h skladu Infond Life.
Upravljate vzajemni sklad Infond Life, ki sredstva vlagateljev investira v farmacevtska podjetja. Od prevzema upravljanja sklada, ta konstantno beleži visoko rast (dobrih 11 odstotkov letos in več kot 80 odstotkov v zadnjih treh letih) in se nahaja med najdonosnejšimi skladi v Sloveniji. Katere naložbe sklada so najbolj zaslužne za tako rast vrednosti enote premoženja?
Težko bi izpostavila posamezne naložbe, čeprav so nekatere med njimi, kot na primer Gilead Sciences v zadnjih treh letih porasle za več kot 420% v EUR ali Intermune, ki je porasla za dobrih 170% v enem samem dnevu, zaradi odličnih rezultatov raziskav za njihovo zdravilo Esbriet. Gre bolj za uspešno alokacijo sredstev sklada med posamezne podpanoge znotraj farmacije. Life je bil v zadnjih treh letih v primerjavi s primerjalnimi indeksi bolj izpostavljen biotehnologiji, delnice zajete v indeks Nasdaq Biotechnology so v zadnjih treh letih porasle za dobrih 191% merjeno v EUR. Večjo utež smo imeli tudi pri proizvajalcih generičnih zdravil, le-ti so v tem obdobju merjeno z indeksom Bloomberg Global Generic Pharmaceuticals porasli za slabih 77% merjeno v EUR. Nenazadnje pa je v letošnjem letu na dober rezultat vplivala tudi »prevzemna vročica« med originatorji in proizvajalci medicinske opreme. Šlo je predvsem za prevzeme katerih motiv je bila sprememba domicila zaradi ugodnejšega davčnega statusa – ameriški farmacevti imajo namreč dobičke obdavčene po stopnji 35%, medtem ko je Evropa davčno bolj ugodna, za primer, na Irskem so dobički obdavčeni zgolj s 12,5%.
Menite, da je uspešen voditelj države lahko nekdo, ki v osebnem premoženju nima prihrankov oziroma naložb? Kako bi upravljal državna sredstva, sploh v časih, ko je to še posebej pomembno? Bančne vloge slovenskih podjetij dosegajo 14,5 milijarde evrov, v slovenskih vzajemnih skladih pa je 2,5 milijarde sredstev v upravljanju. Kako si to razlagate?
Strinjam se z vami kot gospodarstvenik, politik in državljan. V aktualnih razmerah je pomembna močna finančno-gospodarska zavest, predvsem pa tudi izkušnje in integriteta. Ne moremo pričakovati od državljanov nečesa, česar nismo politični odločevalci sposobni izkazati sami. Sam se trudim to pokazati z lastnim zgledom. Tudi poanta vašega vprašanja je eden od kazalnikov gospodarskega stanja in socialnega standarda, pa tudi zavedanja o pomenu investicij. Osebne finančne naložbe so pomemben pokazatelj tega. Pomembno je tudi zaupanje ljudi v finančne institucije. Socialni demokrati (SD) si prizadevamo za dvig zaupanja, a tudi institucije morajo biti dobro upravljane in delati tudi v korist ljudi. Kot kaže, so slovenski varčevalci tradicionalni, ko stavijo na »nogavice« in bančne depozite, naložbe v vzajemne sklade pa so pod evropskim povprečjem. Sam sem svoje nogavice izpraznil in vložil v vzajemce, ker so me prepričali večja varnost, razpršenost pa tudi donosi teh naložb. Tudi tako se da prispevati k rasti trga. To je pomembna komponenta, ki jo želimo izboljšati s konkretnimi ukrepi za vidne rezultate. Z njimi lahko zagotovimo okolje in pogoje, portfeljski upravljavci pa znanje, analitiko in donose (smeh).
Pristop Risk Parity bi se v 90-ih letih izkazal za slabšo izbiro vlagateljev, v prvem desetletju novega tisočletja pa bi se izkazal za boljšo izbiro vlagateljev. Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih 10 let?
Smo popolnoma prepričani, da bi moral biti Risk Parity pristop zelo razširjen in bi moral predstavljati jedro naložbenega portfelja skoraj vseh vlagateljev. Nimamo pričakovanj o prihodnjem gibanju trgov. Ampak gledano iz vidika, da ciljamo na donosnost, prilagojeno sprejetemu tveganju, pričakujemo povprečno letno donosnost 5-7 odstotkov v naši Risk Parity 7 in 10-12 odstotkov v naši Risk Parity 12 strategiji.
Kako visok TER (Total Expence Ratio - celotni stroški) imajo skladi Risk Parity? Kaj se bo zgodilo s stroški, ko bodo začele naraščati ključne obrestne mere? Kako se boste pripravili na ta dogodek?
Naša struktura provizij je konkurenčna in skrbi za to, da so interesi vlagateljev ter upravljavcev skladov, povezani. Vprašanje obrestnih mer je kompleksno: kdaj bodo obrestne mere naraščale, kako hitro, kaj je že vračunano na trgih in kaj še ni itd. Glede na to, da pristop Risk Parity ne temelji na napovedih gibanja trgov, bodo obveznice vedno del dobro razpršenega portfelja. Močna rast obveznic v tem letu, kar skoraj nihče ni predvidel, kaže na to, kako kompleksno je napovedovanje prihodnjih gibanj na obvezniških trgih. Strategija Risk Parity je od svoje alokacije v obveznicah veliko pridobila. Še en pogled iz vidika strategije Risk Parity je ta, da če bodo obrestne mere začele rasti, bo za to obstajal dober razlog. Na primer: če se bo izboljšalo gospodarsko stanje, bo to dobro za delnice. Torej, vsaka razprava o obrestnih merah mora vedno upoštevati tudi ostale naložbene razrede.
Približno petina sklada je izpostavljena državnim obveznicam z visoko boniteto. Večina analitikov se strinja, da je še en sekularni bikov trend (trend pozitivne rasti, ki traja dalj časa) nemogoč, razen v scenariju, ko pride do hude depresije. Kakšen je vaš pogled na obveznice in kaj od njih pričakujete?
Z izjavo iz prvega stavka se ne strinjamo. Skoraj vsa sredstva, investirana v obveznicah, so investirana v zelo kratkoročne državne obveznice držav, kot so Nemčija, Nizozemska ali Francija. S pomočjo visoko likvidnih finančnih instrumentov nato zgradimo naš portfelj. Kot sem že omenil v prejšnjem odgovoru, obveznice bodo v strategiji Risk Parity vedno imele svojo vlogo. Tako iz vidika diverzifikacije, kot tudi iz vidika razmerja tveganje/donos - razlika v donosu med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestmi -, kjer je ta uporabljen za generiranje donosa za naše vlagatelje.
Strategija Risk Parity je v letu 2013 imela težko poletje. V drugem četrtletju, prvič po več desetletjih, je strategija prinesla ničelno oz. negativno donosnost. Strategija je sicer do danes nadoknadila izgubo, ampak kaj se je zgodilo junija? Ali obstaja verjetnost, da se bo dogodek ponovil?
Lanski junij je bil res zelo zahteven mesec: vsi 4 naložbeni razredi - ki sicer imajo zelo nizko stopnjo korelacije - so postali visoko korelirani in se istočasno usmerili navzdol. Tak dogodek je zelo redek. Visoka stopnja korelacije med obveznicami in delnicami ter močan padec samo v roku enega meseca se je od leta 1928 do danes zgodil 9-krat, vključno z dogodkom junija, prejšnjega leta. Do stanja, ko delnice in obveznice istočasno močno rastejo, je v istem času prišlo 11-krat. Tovrstni dogodki so kratkotrajni in jim skoraj vsakič sledi obdobje močne rasti, saj postanejo (iz vidika tveganja) ti naložbeni razredi bolj privlačni za vlagatelje.
Kateremu tipu vlagateljev bi priporočili sklade AC Risk Parity?
Čeprav so skladi AC Risk Parity zaradi svoje oblike zelo likvidni, so najbolj primerni za vlagatelje z vsaj srednjeročnimi cilji. Skladi generirajo pozitivne donosnosti v veliko okoljih, istočasno pa so nizko korelirani z delnicami in obveznicami. Povedano z drugimi besedami, alokacija sredstev v sklade AC Risk Parity lahko prinese stabilnost skoraj vsakemu investicijskemu portfelju. Zaradi rezultatov v preteklosti (od leta 2008 v obliki UCITS skladov in od leta 2004 v drugih oblikah), skladi generirajo veliko zanimanja s strani premožnih zasebnih vlagateljev in tudi s strani institucionalnih vlagateljev tako v Evropi, kot tudi v Aziji.
»Na letošnji rezultat so najbolj vplivali prevzemi«