14
Venezuela (Ca1/B-/B)
Z višjo stopnjo brezposelnosti (11,2 odstotka proti 7,6 odstotka) in z nižjo gospodarsko rastjo (-0,5 odstotka proti 0,5 odstotka), je Venezuela še posebej ranljiva. Inflacija v državi je zelo visoka - cene so se v povprečju zvišale za 75 odstotkov v zadnjih 12 mesecih kar je celo huje, kot v primeru Argentine, kjer so se cene v istem obdobju zvišale za 25 odstotkov. Glede na to, da ima država neprimerno ekonomsko politiko in zelo šibko valuto, ki jo vlada umetno vzdržuje, je prihodnost Venezuele izjemno negotova. Nesposobnost države poskrbeti za naftni sektor zaradi stare infrastrukture in pomanjkanja novih investicij bo predstavljalo dodaten udarec za gospodarstvo.
Ukrajina (Caa3/CCC/CCC)
Nemiri na Vzhodu države ter poslabšanje odnosov z Rusijo so ukrajinsko gospodarstvo močno prizadeli. Letos se bo država znova znašla v recesiji in ji analitiki napovedujejo celo 5-odstotni padec BDP. Ta napoved pa se lahko še poslabša. Državo trenutno podpirajo IMF (Mednarodni denarni sklad) in bilateralni dogovori.
Rusija (Baa1 / BBB-)
Na drugi strani konflikta se nahaja Rusija, ki tudi že čuti posledice spora z Ukrajino in Zahodom. Zahod je sprejel ekonomske sankcije proti Rusiji, ta pa je odgovorila s svojimi sankcijami proti zahodnim državam. Če ne upoštevamo konflikta, ima Rusija zelo veliko potenciala - stabilna inflacija, nizka stopnja brezposelnosti, nizka stopnja zadolženosti in solidna gospodarska rast v višini 1,3 odstotka. Glede na potencial, se vlagatelji težko uprejo naložbam v Rusijo. Ampak sprejete sankcije in negotova prihodnost bosta odvrnili tudi močno zainteresirane vlagatelje. Rusija bo predstavljala veliko priložnost, ampak šele po tem, ko se konflikt razreši in po tem, ko bodo jasen vpliv sankcij Zahoda proti Rusiji.
Armenija (Ba2 / BB-) in Azerbajdžan (Baa3 / BBB-)
Državi se nahajata v regiji, polni konfliktov. Državi mejita na Turčijo in Iran in sta se znašli na robu vojne. Razmere so najbolj napete v zadnjih 20 letih.
Državni dolg obeh držav sicer nudi privlačne donosnosti ampak še vedno prenizke, če se državi znajdeta v vojni.
poplačilo 43 milijard dolarjev, kar je celo več od državnih rezerv Argentine.
Analitiki menijo, da hujših posledic na kratek rok ne bo opaziti. Te se bodo videle šele po preteku več let. Začarani krog, v katerem se bo znašla država, bo vedno ožji. Kapital bo zapuščal državo in postalo bo očitno, da je država izolirana od preostalega sveta. Uvoz produktov in surovin bo vedno nižji, kar bo predstavljalo dodaten udarec za industrijo in tako bo krog sklenjen.
Teorija zarote in lažne številke
Analitiki svarijo, da se predsednica Cristine Kirchner rajši ukvarja z raznimi teorijami zarote, kot pa z nujno potrebnimi reformami, brez katerih država ne bo preživela. Cristine Kirchner se v zadnjem času veliko bolj posveča 'zunanjim sovražnikom države', ki ogrožajo suverenost in socialni razvoj Argentine. Za sovražnike številka ena šteje hedge sklade in skupaj z njimi Mednarodni denarni sklad (IMF).
Vlada objavlja gospodarske kazalce, ki vedno znova poskrbijo za številne spore med analitiki. Primer: višina inflacije in stopnja revščine, ki ju navaja vlada, sta vsakič občutno nižja od podatkov, ki jih izračunavajo neodvisni analitiki. Pri tem država za vedno višjo inflacijo krivi kmete ter lastnike trgovin, ki po njenem mnenju, namerno čakajo z žetvijo.
Izgubljeno zaupanje
Zaradi padca kupne moči prebivalstva je posledično videti tudi občuten upad v industrijski proizvodnji; padec v proizvodnji se posledično odraža na številu brezposelnih; brezposelni se plačujejo iz državnega proračuna in na naslednjih volitvah bodo morali 'vrniti uslugo' in glasovati za tiste, od katerih imajo korist.
Medtem časom se investitorji držijo previdno, predvsem tuji. Težavo vidijo v tem ker se Argentina v preteklosti ni izkazala za zaupanja vrednega posojilojemalca. Mnogi dvomijo v to, da bo Argentina plačala vse upnike in glede na letošnje dogajanje, popolnoma upravičeno.
Trenutna situacija ni zmotila predsednice Cristine Kirchner, ki zadnje desetletje še vedno imenuje za zmagovalno. V tem času sta državo vodila skupaj z svojim že pokojnim možem Nestorjem Kirchner. Prebivalstvo je torej upravičeno zaskrbljeno, saj predsednica države vzpon cartonerosov in daljše obdobje gospodarske krize označuje za zmago. Prihodnost Argentine in njenih upnikov je torej negotova in bo odvisna od naslednjih korakov vlade.
Argentina je bankrotirala po tem, ko se ji ni uspelo dogovoriti z upniki o poplačilu svojega dolga. Zavedati pa se je treba, da Argentina ni edina država, ki lahko bankrotira.
Kdo še lahko bankrotira?
Luka Guštin